Bog biva v meni, da bi postal orodje njegove ljubezni
Leon XIV. je prevzel sedež rimske škofije
Sveti oče Leon XIV. je v nedeljo, 25. maja 2025, prvič od svoje izvolitve molil molitev Regina Caeli (Raduj se, Kraljica nebeška) z okna apostolske palače. Tudi tokrat jo je vodil v latinščini, pridružila pa se mu je množica vernikov, zbrana na Trgu svetega Petra.
Kot je poročal portal www.vaticannews.va/, je sveti oče v nagovoru izhajal iz nedeljskega evangelija, ki je pripovedoval o tem, kako Jezus učence osvobodi vsake tesnobe in skrbi. Če ostanemo v njegovi ljubezni – je dejal – se on sam naseli v nas in “ta ljubezen nas razsvetljuje, naredi si prostor v našem načinu razmišljanja in v naših odločitvah, tako da se razširi tudi na druge in osvetli vse situacije našega bivanja”. “Čeprav sem krhek, se Gospod ne sramuje moje človeškosti, nasprotno, prihaja, da bi bival v meni. Spremlja me s svojim Duhom, me razsvetljuje in me naredi za orodje svoje ljubezni za druge, za družbo in za svet.”
Sveti oče je pozval, naj Jezusovo ljubezen prinašamo vsepovsod ter naj ne pozabimo, da sta vsaka sestra in brat bivališče Boga, čigar navzočnost se razodeva zlasti v malih, ubogih in trpečih, zato je vse prosil, da bi bili pozorni in sočutni kristjani.
Isto nedeljo popoldne je Leon XIV. v baziliki svetega Janez v Lateranu, ki je tudi sedež rimske škofije, vodil evharistično bogoslužje, med katerim je kot rimski škof prevzel svoj škofovski sedež. Lateranska cerkev najstarejša bazilika na Zahodu, imenuje se tudi “mati in glava” vseh cerkva. Kot je papež dejal med homilijo, bo “po svojih močeh prisluhnil vsem, da bi se skupaj učili, razumeli in odločali”, ter navedel besede svetega Avguština: “Z vami kristjan, za vas škof.” Zbrane je prosil, da bi mu pri tem pomagali v skupnem prizadevanju molitve in ljubezni. Z besedami sv. Leona Velikega je nadaljeval: “Vse dobro, ki ga storimo pri opravljanju svoje službe, je Kristusovo delo; ni delo nas, ki brez njega ne moremo storiti ničesar, ampak njega slavimo, njega, od katerega izvira vsa učinkovitost našega dela”.

