60-letnica društva in 50. izvedba Praznika češenj
Niko Tul (na sliki) je Slovenskemu prosvetnemu društvu Mačkolje predsedoval do pred nekaj meseci,
nato je štafetno palico predal sovaščanu Robertu Tulu. V društvu bo Niko Tul odslej le odbornik. Lani jeseni je odbor SPD Mačkolje ob 60-letnici ustanovitve društva in 50-letnici Praznika češenj postavil temelje praznovanjem teh pomembnih obletnic, ki se bodo letos zvrstila v maju in juniju.
V nedeljo, 6. maja, smo po poimenovanju dvorane ‘stare šole’ v Mačkoljah po g. Stanku Janežiču postavili nekaj vprašanj prav nekdanjemu predsedniku. Odhajali smo s proslave in ga najprej vprašali, kaj je lik g. Janežiča pomenil za Mačkolje.
“G. Janežič je bil nedvomno pobudnik prvega prosvetnega delovanja, ki je zaživelo v naši vasi v obdobju po drugi svetovni vojni. G. Janežič je po nekajletnem službovanju na Proseku in Kontovelu prišel k nam leta 1950. V letih bivanja na Tržaškem je spletel celo vrsto prijateljskih vezi z ostalimi prosvetnimi in kulturnimi delavci. Prijateljeval je s prof. Jožetom Peterlinom, prof. Maksom Šahom, Vinkom Beličičem in drugimi. Ko je g. Janežič nastopil vlogo župnega upravitelja pri nas, je del tega svojega širokega delovanja prenesel k nam. Starejši vaščani se še kako spominjajo t. i. Slovenskih večerov, ki so bili pri nas redno ob četrtkih. Njihov namen je temeljil na spodbujanju slovenske kulture in jezika: ne smemo namreč pozabiti, da je bilo v hudih povojnih letih slovensko šolstvo šele v povojih. Po nasilnem obveznem šolanju v italijanskem jeziku v času fašizma so tudi pri nas mnogi mladi čutili potrebo po učenju slovenščine. Ta potreba je dejansko botrovala želji po neki formalni ustanovitvi organiziranega prosvetnega društvenega delovanja. In prav 5. maja 1952 je bila na vzgib g. Janežiča ustanovljena Slovenska katoliška prosveta Mačkolje: to je bil namreč prvi naziv našega društva”.
Kakšno je bilo tedanje vaško družbeno tkivo?
Na podlagi pripovedovanja svojega očeta in ostalih sorodnikov lahko povem, da so bile Mačkolje takrat kmečka vas. Čeprav so vaščani že odhajali v službo v bližnje obrate, na primer v rafinerijo Aquila in v tržaške ladjedelnice, je kmečko življenje še prevladovalo. Primanjkovalo pa je prosvetnega duha: tega je k nam prinesel g. Stanko Janežič. Bil je izreden organizator in okrog sebe je združeval veliko mladih: bil je vsestranski kulturni delavec, kot dober pevec je poživil tudi domači zbor, ki je sicer nastal leto pred njegovim prihodom. Pomembno vlogo je imel tudi kot spodbujevalec gledališke ljubiteljske dejavnosti. Sami zapisniki pričajo, kako so tedaj mladi vaščani prebijali svoj čas ob petju, igri, kulturi … G. Janežič je dejansko začutil, da ljudje potrebujejo združevanje. Vaško okolje je bilo prepojeno z navdušenjem povojnih let, ko se naši ljudje niso več bali govoriti slovensko. Mačkolje pa so se kot večina naših vasi danes krepko spremenile: postale so kraj, kamor se ljudje vračajo v večernih urah po delu. Hvala Bogu pa imamo še vedno razvejeno kulturno delovanje.
K temu je nedvomno pripomoglo samo SPD Mačkolje. Kakšna je bila v desetletjih po ustanovitvi njegova vloga pri ohranjanju narodne in verske identitete Mačkoljanov?
Naše društvo je pri tem odigralo pomembno vlogo. Na 60-letni prehojeni poti so bila posamična obdobja med seboj zelo različna. Po začetnem zagonu se je delovanje društva nekoliko spremenilo. Prelomnica za SPD Mačkolje je bilo leto 1976. Društvo je takrat dobilo nov statut in novo ime (Prosvetno društvo Mačkolje): pod njegovo okrilje je stopil tudi mešani pevski zbor, ki je do tedaj deloval kot domači cerkveni pevski zbor. Kot zanimivost naj navedem, da je tej preosnovi zbora botrovalo tudi dejstvo, da je bilo tedaj cerkvenim pevskim sestavom prepovedano nastopati na reviji Primorska poje. Ta sprememba pa je bila obenem razlog, da je zbor še dodatno razširil svoj ‘delokrog’ tudi na posvetno področje. Celotno društveno delovanje je zaživelo na bolj ambicioznih temeljih. Pri tem ne gre pozabiti na Praznik češenj, to je prireditev, ki tudi danes zahteva pri društvu največ organizacijskega napora.
Kako bo SPD Mačkolje uporabljalo prenovljene prostore dvorane Stanka Janežiča?
Dvorana Stanka Janežiča je v poslopju, ki je bilo od dvajsetih let prejšnjega stoletja vse do leta 1951 namenjeno izobraževanju malih Mačkoljanov. Tedaj so šolsko dejavnost prenesli v novo poslopje, ki pa je danes žal zaprto. Osnovna šola Mačkolje namreč obstaja le na papirju, saj je njeno didaktično delovanje združeno z osnovno šolo Prežihovega Voranca v Dolini. Prostore ‘stare šole’ smo doslej uspešno že uporabljali: v njih med drugim vadi MePZ Mačkolje. Uradni sedež našega društva je sicer v bližnji srenjski hiši, ki ga z drugim vaškim društvom KD Primorsko delimo vse od leta 1981. Na prostore ‘stare šole’ pa smo čustveno močno navezani, saj je to ‘zibelka’ našega društvenega delovanja. Formalno-pravno je to poslopje last župnije. Konec 80. let si je takratni župnik g. Žarko Škerlj želel, da bi dotrajano stavbo korenito prenovili. Dela so se začela leta 1992, slovesno odprtje pa je bilo maja 1995. Naj pri tem poudarim, da je SPD Mačkolje krilo znaten del stroškov in ima zato danes pravico do uporabe teh prostorov.
Kako boste proslavili 60-letnico ustanovtive društva in njegovega neprekinjenega delovanja ter 50. izvedbo priljubljenega Praznika češenj?
Naj najprej podčrtam zadovoljstvo, da se ti dve obletnici ujemata. Po občutenem dogodku ob poimenovanju dvorane 'stare šole' po g. Stanku Janežiču bomo vse naše moči usmerili v pripravo tega spomladanskega praznika, ki privablja vsako leto v našo vas možico obiskovalcev. Ker je letošnja izvedba jubilejna, smo se odločili, da priredimo bogatejši sklop prireditev. Praznik češenj bo tako uvedel glasbeni festival, ki nosi naslov Prazničnih 50. Na prvem večeru 19. maja bo na prireditvenem prostoru 'na Metežici' nastopil Vlado Kreslin z Malimi bogovi, naslednji dan, 20. maja, pa se bodo na istem prizorišču oglasile nepozabne viže Alpskega kvinteta in drugih priznanih narodno-zabavnih skupin. Tradicionalni, osrednji dogodek Praznika češenj pa bo kot navadno zadnjo nedeljo v maju. Od prvih začetnih korakov se je ta praznik iz leta v leto večal, postal je pravi vaški praznik, izredno priljubljen na Tržaškem, zlasti med italijanskimi obiskovalci.
K slovesni 60. obletnici SPD Mačkolje se bomo povrnili 2. junija s slavnostno akademijo. Ta datum smo izbrali tudi zato, ker je bila prva izvedba Praznika češenj prav na ta dan leta 1963. Dogodek, namenjen obema jubilejema, bomo zabeležili z nenavadno kulturno prireditvijo, in sicer z nastopom mladinske filharmonije Nova iz Nove Gorice, ki bo na našem prireditvenem prostoru 'na Metežici' izvajala simfonijo The Queen Simphony po melodijah in napevih znamenite angleške rock skupine Queen. Upajmo, da bo ta dogodek spremljalo lepo vreme…
Ob tako visokih jubilejih bi vas še vprašali, kakšna prihodnost čaka Slovensko kulturno društvo Mačkolje?
Kot odbornik si želim predvsem to, da bi duha, ki je botroval rojstvu našega društva, znali ohraniti tudi v prihodnosti. Zavedamo se, da so se časi spremenili in da ne moremo posnemati takratnega načina delovanja. Prav tako pa smo prepričani, da le v tesni povezavi z našimi koreninami, usidranimi v slovenstvo in krščanstvo, bomo znali naše vrednote deliti in jih prenesti na naše vrstnike, med mlajše vaščane in tudi na najmlajši mačkoljanski rod. Vse to v upanju, da bodo nekega dne naši otroci praznovali stoto izvedbo Praznika češenj in 110-letnico našega društva.
IG
SPD Mačkolje
