Goriška

“Oproščam tistim, ki so si umazali roke z njuno krvjo”

“Oproščam tistim, ki so si umazali roke z njuno krvjo”

Katja Ferletič: Srečanja pod lipami / Peter Hribar

Nekdanja gospodarja gradu Strmol sta bila Rado in Ksenija Hribar. Rado je bil bančnik in industrialec, lastnik Šumija in Pletenine in pred drugo svetovno vojno del takratne jugoslovanske in evropske elite. Ksenija Hribar je bila elegantna dama, ki je prihajala iz znane bogate slovenske družine. Njuno pestro zakonsko življenje je v knjigi To noč sem jo videl opisal pisatelj Drago Jančar, ki je zgodbi seveda dodal primesi dobrega romana. Ksenija se je sicer resnično zaljubila v srbskega častnika Glišića, po tej “srbski epizodi” pa se je vrnila k možu in z njim ostala do konca, do njune tragične in krute smrti. Njune posmrtne ostanke je marca 2015 našla skupina arheologov nad Mačami pri Preddvoru, zaslugo za odkritje pa ima predvsem Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol, ki je dolga leta iskal resnico o smrti strica in tete. Hribar je bil v četrtek, 10. oktobra, gost na Srečanju pod lipami, ki ga je, kot ponavadi v komorni dvorani Kulturnega centra L. Bratuž, priredil KCLB v sodelovanju s Krožkom za družbenopolitična vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice, z njim pa se je po uvodnem pozdravu Franke Žgavec pogovarjala Erika Jazbar.
Po časnikarkinem mnenju je Hribar izjemen primer iskalca resnice, ki je dve desetletji svojega življenja namenil vztrajnemu raziskovalnemu delu na terenu, saj “neposrednih pričevalcev, dokumentov in dokazov o tem, kar se je zgodilo nedaleč od gradu Strmol 6. januarja 1944, za zdaj še ni”. S svojim delom je Peter Hribar izrisal tragično zgodbo strica in tete, dosegel njuno popolno rehabilitacijo in končno pokop v družinsko grobnico. Določil je mesto umora in eksekutorje – sodelovalo je 11 vosovcev, domačinov, od katerih osem imen gospod Hribar pozna. Preučil je tudi kontekst, na lokalni in najvišji ravni, v katerem je prišlo do umora, v četrtek pa je najprej obsežno prikazal svoj pogled na sodobno slovensko družbo in politiko: “Stanje je danes v Sloveniji bolno. Vidimo, da je desno usmerjeno ljudstvo, tisto, ki razmišlja drugače, popolnoma zbegano, in to se najlepše odraža pri volitvah, kjer udeležbe z desne strani ni”. Pri svojem dolgem delu za iskanje resnice o umoru na gradu Strmol se je Hribar soočal z velikim pomanjkanjem dokumentov v arhivih. Čeprav je bil stric pomemben človek, industrialec, svetovljan, ki je bil dobrodošel gost na vseh evropskih dvorih in celo oseben prijatelj kneza Pavla Karađorđevića, je imel Hribar občutek, da je nekdo arhive “sistematično prečistil”. “Rado Hribar je bil izjemen pedant, človek, ki ga je bila ena sama natančnost”, imel je velik arhiv na gradu Strmol, tega pa je ukazal uničiti Ivan Maček Matija, ki je nekaj let po vojni s svojo družino prebival v gradu. Tudi o Radovem arhivu v tovarni Šumi ni sledu, Peter Hribar pa je celo doma dobil zelo malo informacij, saj je bila zgodba zakoncev Hribar “tabu tema”, prikrito grobišče v gozdu nad Mačami pa so nakazovala pričevanja domačinov – “papirjev nikjer nič”!
Radu Hribarju in njegovim bratom so premoženje po vojni zaplenili, saj so jih obsodili za narodne izdajalce. Raziskovanje Petra Hribarja je bilo dolgo, proces pa se je sprožil šele z denacionalizacijo leta 2004, ko je bil Strmol vrnjen lastnikom in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Peter Hribar, zadnji lastnik gradu, si je sam zelo prizadeval, da je grad postal protokolarni objekt v državni lasti. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

18.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!