50 let božjega daru glasbe

POGOVOR Damijana Čevdek ob zlatem jubileju ZCPZ Gorica

Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice ima za sabo pol stoletja glasbenih srečanj in koncertov, pa tudi povezovanja in izobraževanja pevcev, zborovodij in organistov. O tem, kako nameravajo obeležiti ta pomembni jubilej, smo se pogovorili s predsednico Damijano Čevdek.

Kako je Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica stopilo v zlati jubilej?

Uvod v praznovanje 50. obletnice ZCPZ je bil lanski božični koncert v stolnici, ko je nastopil Zbor sv. Nikolaja iz Litije. Nato smo si zamislili, da bi v jesenskem času priredili sklop srečanj, ki bi povzela vse naše delovanje. ZCPZ deluje na različnih področjih. Na prvem mestu so cerkveni zbori, ki jim bo posvečen zadnji koncert; nato so otroški in mladinski pevski zbori ter sakralna in predvsem orgelska glasba.

Kako se bo ta sklop začel?

Prvo srečanje bo v petek, 3. novembra, ko organiziramo orgelski koncert. Oblikoval ga bo duhovnik in organist ter naš odbornik Mirko Butkovič. Ko smo sestavljali program, smo želeli dati poudarek našim skladateljem. Zato bo del sporeda posvečen preludijem Emila Komela, nato pa še skladbam Johana Sebastiana Bacha ter Georga Friderika Händla. Koncert bo potekal v cerkvi sv. Marije Pomočnice na Jazbinah, ker so tam odlične nove orgle, tam tudi redno deluje cerkveni zbor, tam smo tudi že večkrat priredili kakšno srečanje oz. snemanje.

ZCPZ bo tudi gost Srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž.

Da, v četrtek, 23. novembra, bo na tem srečanju govor o ZCPZ, ki je nastalo iz potrebe po koordiniranju glasbenih dogodkov oz. koncertov ter po povezovanju organistov in cerkvenih pevcev. Za vse to je prej skrbel Mirko Filej, po njegovi smrti pa so po zgledu Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta želeli ustanoviti nekaj podobnega tudi pri nas. Goriško združenje, ki si je od vsega začetka prizadevalo, da bi objemalo celotno naše območje – Gorico, Brda in Kras -, je nastalo na pobudo Bogormirja Špacapana, članov družine Bratuž in Zdravka Klanjščka. V prvem odboru so sedeli predsednik Bogomir Špacapan, podpredsednik Stanko Jericijo, tajnica Lojzka Bratuž, Ivo Bolčina, Jožef Žorž, Dragotin Butkovič, Bruna Petruša, Mariza Perat, Gizela Simčič, Damjan Paulin in Herman Srebrnič. Z njimi je na začetku sodeloval tudi Karlo Lavrenčič iz Doberdoba, Hilarijev oče, ki pa se zaradi službenih obveznosti ni mogel pridružiti odbornikom. Na Srečanju pod lipami bomo 23. novembra poleg Zdravka Klanjščka – kot predstavnika še živečih ustanoviteljev ZCPZ – spregovorili še Franka Žgavec, ki vsa ta leta živi in deluje v Gorici, Dario Bertinazzi iz Doberdoba, ki je bil nekaj let tudi predsednik ZCPZ, in jaz kot sedanja predsednica. Z nami se bo pogovarjal David Bandelj, ki je tudi sam glasbenik, organist in odlično pozna našo stvarnost.

Mladim pevcem bo posvečena Mala Cecilijanka …

Tudi tokrat bo v KCLB potekala na praznik Brezmadežne, 8. decembra. Po covidu na Mali Cecilijanki nismo imeli gostujočih zborov, temveč so na eni sami reviji nastopili samo naši člani. Letos bo revija potekala v dveh delih: v prvem bodo peli večinoma gostje oz. zbori, ki niso sodelovali pri projektu Note za jezik. Povabili smo tudi zbore iz Tržaške, Slovenije in Koroške. V drugem delu bo Rossana Paliaga predstavila posnetke pesmi iz zbirke Note za jezik. Gre za tri zbirke – za vrtec, osnovno in srednjo šolo -, ki vsebuje primerno gradivo za obravnavanje različnih jezikovnih problematik naših otrok in mladih. Predstavitev Not za jezik je potekala oktobra 2020 po spletu, bila je zelo zanimiva, udeležilo se je je veliko ljudi, tokrat pa bi jo želeli bolje predstaviti, seveda v živo. Zelo smo veseli, ker je nekaj skladb iz zbirke posnelo šest zborov, to so OPZ Etko Mužetko z Vrha (dir. Karen Ulian), OPZ Veseljaki iz Doberdoba (dir. Lucija Lavrenčič), OPZ F.B. Sedej iz Števerjana (dir. Martina Hlede), OPZ Plešivo (dir. Alessandra Schettino), MlPZ Emil Komel (dir. Mateja Černic) in moj OPZ Emil Komel. Snemal nas je Aleksander Sluga na Glasbeni šoli v Novi Gorici, na klavir nas je spremljal Matjaž Zobec. Skladbe smo posneli predvsem zato, ker je zbirka namenjena v prvi vrsti vrtcem in osnovnim šolam; na tak način želimo nuditi primerno pomoč tamkajšnjim učiteljicam. Vse to bomo preko agencije iz Slovenije objavili na spletu, da bo vsem brezplačno dostopno. Na brošuri pa bodo različne povezave in fotografije.

Ob 50-letnici nam je grafik Ivan Persoglia izdelal nov logotip. V kratkem bomo imeli tudi novo spletno stran, kjer bomo objavljali osnovne informacije o ZCPZ, napovedi in poročila o naših dogodkih, posnetke, klavirske spremljave in še kaj.

Kaj pa decembrski božični koncert?

Slovesen božični koncert v goriški stolnici smo si zamislili tako, kot je bil na začetku. Prvi je bil leta 1956, in sicer prvo nedeljo v letu, ko je pel združeni zbori. Tudi letos bodo skupaj peli goriški pevski zbori; k sodelovanju so povabljeni vsi. Na zanimivem programu, ki ga je sestavil David Bandelj, ki bo zbor vodil, bodo skladbe goriških skladateljev, Bratuža, Jericija, Renerja, Fileja, Komela in še koga. Tudi tokrat bo blagoslov s petimi litanijami, letos s fotokopijami litanij, ki jih je leta 1956 delil Mirko Filej.

Kako pa vstopate v šesto desetletje delovanja?

Covid je zaznamoval naša društva in tudi delovanje odborov, marsikomu je zmanjkal elan. Kljub vsemu veliko razmišljamo o sedanjem stanju in prihodnosti. Od januarja dalje se bomo na poseben način posvetili projektu izobraževanja mladih organistov. Zavedamo se namreč, da je na splošno veliko pomanjkanje tako organistov kot cerkvenih pevcev, še bolj na vaseh kot v mestu. Malo je takih, kot je npr. Zdravko Klanjšček, ki orgla in poje v več cerkvah; sploh pa je v naši zvezi prisoten in dejaven od same ustanovitve, ogromno zna in pozna. Res nam je lahko v zgled!

Na Goriškem je kar nekaj otrok, ki sodelujejo v župnijah in naših zborih ter kažejo zanimanje za orgelski tečaj. Seveda je pomembno, da jih pri tem podpira družina, da vidijo zgled v starših in drugih družinskih članih. V mislih imam predvsem otroke in mlade, ki že študirajo klavir ali kak drug instrument, pa tudi začetnike, ki imajo veselje za orgelsko glasbo. Moja generacija je bila bolj dejavna v društvih in na koru; današnji mladi težje sprejemajo vodenje zborov oz. orglanje. Na šoli Komel smo štirje dirigenti, jaz sem med njimi najstarejša … Misliti moramo na prihodnost! Zato bi radi pri ZCPZ tudi obudili izobraževalna in formativna predavanja za pevce, zborovodje in organiste, kot smo jih imeli pred covidom. V našem odboru, ki je razmeroma mlad in ‘pokriva’ širše območje, se res trudimo, da bi ohranjali in razvijali naše petje, našo glasbo.