Znanje ni na papirju, temveč v glavah

V obdobju, ko se znanstveno-izobraževalni sektor nagiba h korenitemu preustroju zaradi novih kadrovskih zahtev, ki jih postavlja tržišče dela, je dvostransko vljudnostno srečanje med slovenskim ministrom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turkom in italijanskim ministrom za šolstvo, univerzo in znanost Francescom Profumom ob boku njunega sodelovanja na okrogli mizi v sklopu tridnevnega evropskega salona inovacije in znanstvenega raziskovanja Trst Next v nedeljo, 30. septembra, pridobilo poseben pomen. Zlasti zaradi razvojnih možnosti in sinergij, ki lahko na področju visokega šolstva in univerzitetnih struktur podkrepijo dosedanji dober nivo sodelovanja med obema državama.
Svetlih plati je namreč kar nekaj. Slovenski minister Turk je namreč podčrtal pozitivno sodelovanje med tržaškim sinhrotronom in slovenskimi znanstvenimi ustanovami ter skupno nastopanje obeh držav v evropskem programu Eric. Ob že dobrem sodelovanju z Evro-sredozemsko univerzo, v kateri je Italija prvi partner, je predstavnik slovenske vlade poudaril splošno pozitivno stanje glede povezav med posameznimi inštituti in univerzami. Težnje, ki jih je minister Profumo predstavil v zvezi z razvojem italijanskih univerz, pa vodijo v čedalje večanje števila tujih študentov, s čimer se tudi veča število tečajev v angleščini z mednarodno preverjenim testiranjem znanja tega jezika.
V pogovoru sta se dotaknila še vrste drugih vidikov, ki pobliže zanimajo naš obmejni prostor, zlasti pa manjšinsko šolsko problematiko. “Govorila sva o slovenski šoli v Italiji, ne samo o dvojezični šoli v Špetru in splošneje o dvojezičnem šolstvu v videmski pokrajini. Poglobljeno sva se pogovorila tudi o tem, da bi Italija morala sprejeti nov zakon za slovensko šolstvo”, je dejal slovenski minister. Kolego je opozoril, da bi lahko že v tem vladnem mandatu postavili temelje nove organiziranosti našega šolskega sistema: “Na tak način bi naslednja vlada imela konkretno podlago, na kateri bi izvedla nadaljnje poteze. To seveda na podlagi obeh osnutkov, ki so jih pripravile slovenske organizacije”, je pojasnil minister Turk in poudaril, da Slovenija zagotavlja italijanski narodni skupnosti visoko raven izobraževanja v italijanskem jeziku, tudi mimo formalnih normativov, sredstev za manjšinske šole pa ni krčila.
Odziv ministra Profuma je bil po besedah predstavnika slovenske vlade pozitiven. Prav tako kočljiva je bila še ena tematika, ki že vrsto let povzroča ničkoliko težav. “Sogovornik mi je zagotovil izboljšanje mehanizma za priznavanje visokošolskih nazivov”, je dodal Žiga Turk. Ministra sta se dogovorila, da bodo slovenske in italijanske univerze navezale stike in storile vse, kar je treba glede nujnega pregleda meddržavnega sporazuma o priznanju univerzitetnih diplom. Ta sega po besedah ministra Profuma v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja: “Ugotovili smo, da je dogovor dotrajan.
V vidiku evropskega delovnega tržišča ga bomo morali posodobiti”, je dejal Profumo in najavil tudi ustanovitev delovnega omizja, “ki bo imelo nalogo evidentirati specifične pobleme slovenskega šolstva”. Vprašanje pa je, koliko bo to uspelo storiti sedanji vladi, saj bodo volitve v Italiji – kot kaže – prihodnjega aprila.
Od nastanka Montijeve vlade je Francesco Profumo poskušal vsaj načeti zastarelo in okostenelo strukturo italijanskega šolskega in univerzitetnega sistema. O tem je spregovoril na okrogli mizi v veliki dvorani mestnega opernega gledališča Verdi. Po njegovem mnenju italijanski univerzitetni sistem formira dobre študente, o čemer pričajo dosežki italijanskih znanstvenikov v tujini. “Molekule so izhodiščno dobre: včasih pa je to maso težko povezati v trajno strukturo. Najti moramo pravilno silo, ki bi posamezne molekularne elemente združila v učinkovito in perspektivno mrežo”. Le tako bo lahko Italija razpolagala s pravilnimi sredstvi, da bo kos izzivom tržišča. “Intelektualni potencial moramo spodbujati in mu nuditi možnost, da bo lahko svoje intelektualne dosežke unovčil na delovnem področju”. Šola in univerza morata zato spremeniti svoje poslanstvo: “Ne gre razmišljati še naprej o ustaljenem ‘industrijskem načinu izobraževanja’, temveč o nekem stalnem izobraževalnem postopku, ki se vije skozi vse življenje. Šolstvo je treba spet zasnovati na podlagi izzivov sedanjega časa. V t. i. tekoči družbi bo moral docent opustiti dosedanjo vlogo posrednika znanja in postati koordinator informacij oziroma impulzov znanja, ki ga šolska populacija že danes črpa iz raznih virov, zlasti interneta.
S podobmini težavami se srečuje tudi njegov kolega v Sloveniji, saj je večkrat rdeča nit med univerzitetnimi strukturami in delovnim okoljem pretrgana. “V Sloveniji je na primer veliko število znanstvenih objav; veliko manj pa je vloženih patentov”, kar po njegovem mnenju priča o premajhni dinamičnosti med univerzo in gospodarskim sektorjem. To napako lahko danes še kako slano plačamo. Pomislimo le na neuravnovešeno razmerje med našo evropsko inkrementalno inovacijo (v kateri npr. nadomeščanje delovne sile s stroji, zmanjšanje količine surovin in energije odgovarja finančnim racionalizacijskim potrebam) in v sedanjih globalizacijskih okoliščinah uspešnejšo destruktivno inovacijo (to je novčenje znanja za izdelavo raziskav, ki nimajo takojšnje otipljive veze s tržiščem – na primer Facebook ali začetna izdelava računalniških programov Billa Gatesa ali Steva Jobsa). Sodelovanje med različnimi akterji (izobraževalnimi in gospodarskimi) lahko nedvomno privede do nastanka novih produktivnih strok, kar bo povečalo konkurenčnost države na mednarodnem globalizacijskem tržišču. Središčno vlogo bo moral še naprej imeti človek, saj “znanje ni na papirju, temveč v glavah”, je dejal predstavnik slovenske vlade, ki se je na začetku svojega posega gladko in neobremenjeno spomnil teže, ki ga je Trst svojčas imel za slovenski narod. “Govoril bom v slovenščini, saj je bil Trst pred sto leti največje slovensko mesto …”
IG

Srečanje med ministrom Turkom in italijanskim kolegom Profumom

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme