Zgradbe so zdaj zgrajene po protipotresnih pravilih

Seizmografi slovenske državne mreže potresnih opazovalnic so 17. januarja ob 11.22 zabeležili potresni sunek. Njegovo žarišče je bilo 74 kilometrov severozahodno od Ljubljane, v bližini Kobarida oz. v pogorju Krna. Čutili so ga zlasti prebivalci Tolmina in Bovca. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,3, intenziteta potresa v širšem območju nad žariščem pa ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici.
Prebivalci so ga opisali podobno kot tistega leta 1998, le, da je povzročil neprimerno manj vznemirjenja. Pok in sunek od spodaj in imaš občutek, da te je sunilo gor in dol, čemur je tokrat sledilo bistveno blažje in časovno krajše tresenje. Odzivi so bili v različnih krajih različni, odvisno od tega, kako so ljudi prestrašili potresi minulih let. Večinoma so hiše zapustili tisti, ki se težje umaknejo, če pride do hujšega tresenja, ni pa bilo opaziti poškodb na osebah in objektih. Iz šolskega poslopja OŠ Bovec so se npr. učenci umaknili skladno in se, potem ko je bilo ugotovljeno, da prostori niso poškodovani, vrnili k pouku.
Dokaj močno so potres občutili tudi prebivalci Gorice in na avstrijskem Koroškem, še posebej v krajih Podklošter, ob tromeji in v Beljaku. Prav tako v Ziljski dolini do Šmohorja in v Rožu do Borovelj. Glavni sunek so čutili celo stanovalci v višjih stavbah Celovca, kasnejšega pa skoraj nikjer.
Še najmanj vznemirjenja naj bi tokrat potres povzročil v Tolminu. Menda je mlajše, bolj kot zase, skrbelo za starejše v domovih upokojencev ali doma, saj so prav ljudje te starosti najbolj odgovorno in stresno doživeli tri zaporedne potrese v 20. in 21. stoletju. Zato so se nekateri odpravili z dela domov ali pogledali k starejšim sosedom …, da bi se prepričali, ali niso preveč vznemirjeni in rabijo tolažbo ali zdravniško pomoč. Kot kaže, pa se počutijo v saniranih hišah varne ali pa so se naučili obvladovati tovrsten stres. Tudi vedenje, kako je treba varno iz hiše, če pride do močnejšega potresa: da je treba počakati pod podboji itd., pomirja, čeprav so medtem strokovnjaki nekatera tovrstna navodila že ovrgli in priporočili nova.
Na Kobariškem, blizu Krnskega pogorja, kjer je bilo njegovo žarišče, in celo v Breginjskem kotu, so potres močno občutili. Sosedi so se zbrali pred hišami, saj so sunki prebudili iz podzavesti stare čase, od leta 1976 naprej, ko je te kraje prizadel doslej najhujši znani potres. Glede na to, kako se narava s katastrofami brani proti človekovemu brutalnemu poseganju vanjo, so se negotovo spraševali, ali res ni mogoče, da se kaj takega še ponovi. Tolažba je le v tem, da so zdaj stavbe grajene po drugačnih protipotresnih standardih kot v nekdanji Italiji in Jugoslaviji.
Spominjali so se tudi kasnejših potresov z žariščem na ozemlju Slovenije, kot je bil npr. tisti iz dne 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli med 7. in 8. stopnjo po EMS. Žarišče je nastalo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti. Padajoče skale in kamenje pa so ponekod poškodovali ali celo uničili nekatere pomnike iz I. svetovne vojne. Potres iz leta 2004 pa je nad Krnskim jezerom sprožil padanje kamenja in takrat so ti kamni ubili gornika iz območja zahodno od Gorice, ki je oboževal Krn in je bil na njegovem vrhu okoli stokrat.
Ko se je vse umirilo, pa je bilo iz potresnih logov slišati šalo: “Morda pa je potresu botroval današnji lunin mlaj”. Včasih so nekateri (iz staroverskih prepričanj) trdili, da dobrohotni bogovi po luni in zvezdah povzročijo več manjših potresov, da razbremenijo nabrano jezo nekaterih neusmiljenih bogov zaradi grehov ljudi, ker bi sicer z velikim potresom enkrat za vselej zbrisali z zemlje hudobijo, pri čemer pa bi zopet trpeli najbolj nedolžni.
Sicer pa je zadnje čase ljudi bolj strah napovedi oblastnikov, da bodo medvede in volkove naselili tudi v Julijskih Alpah.
Miran Mihelič