Zgodovinski projekt, plod večletnega strokovnega dela
Ljubljana / Na sedežu SAZU so predstavili jeruzalemski prevod Svetega pisma
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov t.i. jeruzalemske izdaje. Kot je poročal portal slovenske Cerkve, so ga na novinarski konferenci v atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v torek, 12. marca, predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod ne ukinja standardnega prevoda, pač pa ga pomembno dopolnjuje.
Glavni doprinos jeruzalemskega prevoda Svetega pisma je njegova doslednost pri sledenju izvirniku, vključno z besediščem, besednimi zvezami in slogom. Poleg tega so pri pripravi prevoda upoštevali tudi slovensko prevajalsko tradicijo, tako da so se v izrazih, ki so del naše kulturne zapuščine, navezali na starejše verzije, je povedal vodja projekta, akademik dr. Jože Krašovec, obenem glavni urednik novega prevoda, ki je ob celjskem škofu dr. Maksimilijanu Matjažu, sicer tudi članu prevajalske skupine, orisal pomen zgodovinskega projekta, ki je plod večletnega strokovnega prevajalskega dela, ki je izšel v sozaložništvu Slovenske škofovske konference in založbe Družina.
Pri ustvarjanju slovenskega standardnega prevoda so, kot je dejal vodja projekta, sodelovali z velikim številom prevajalcev. “Usklajevanje njihovega dela je bilo zahtevno, saj je potrebno poenotiti vse vsebine v skladu z določenimi pravili. Za prejšnji prevod žal ni bilo dovolj časa za temeljito usklajevanje, zato je ta nov izdaja bolj usklajena. Potrebovali smo tri leta samo za zadnje popravke, da bi zagotovili popolno usklajenost, kar je redkost pri prevodih Svetega pisma po svetu. Knjiga je zdaj pripravljena in mislim, da bo zadovoljila želje mnogih bralcev po Božji besedi, tudi tistih, ki jih premami žeja po njej.” Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Kot poroča tednik Družina, se je dr. Andrej Saje v imenu SŠK zahvalil sodelujočim in poudaril: “Nov prevod Svetega pisma nam bo pomagal, da se bo Božja beseda na bolj razumljiv način lahko prenašala v vsakdanje življenje. Božja beseda je moč in hrana za vernike, je kraj srečanja med Bogom in človekom. Branju Svetega pisma in poslušanju Božje besede nujno sledi naš odgovor.” Dr. Oto Luthar je dejal, da je ta izdaja prevoda Svetega pisma pomembna tudi za razvoj slovenskega jezika, tako kot vsi prevodi doslej. “Vsak mora poznati Sveto pismo, ne glede na vero. Novi prevod je vreden vsestranske pozornosti.” Dr. Peter Štih je poudaril, da je prevod zrasel iz dolge tradicije prevajanja Svetega pisma, od Trubarja in Dalmatina. Veliko napora v prevajanje teologije v slovenski jezik je bilo vloženo že od 9. stoletja naprej, ko so Karantanci sprejeli krščanstvo. Dr. Anton Ramšak je podčrtal, kako pomemben je jezik za življenje. “Prevajanje je zapleten proces. Pri nobenem drugem besedilu ni tako večplastno.” Dr. Zdravko Kačič se je v nagovoru slikovito izrazil povsem profesorsko: “Novi prevod je monumentalno delo, ki mu dam oceno odlično.”
Tone Rode je dejal, da je Družina omogočila financiranje tiskanih izdaj, tehnološko in tehnično kakovost same izdaje. “V prihodnje pa je naša vloga ta, da zagotovimo čim širšo dostopnost in raznoliko prisotnost v celotnem slovenskem prostoru. Danes bi rad oznanil, da je že v polni pripravi spletna različica tega prevoda, kjer bo možno brezplačno dostopati do celotnega besedila.” Dr. Janez Vodičar je dejal, da njihovo fakulteto po zaključku zahtevnega projekta čaka še večjo delo, “delo prevajanja v vsakdanje življenja tega novega prevoda in njenega razumevanja, kam ta prevod usmerja sodobnega človeka in sodobnega vernika. /…/ Verjamem, da to ni le izziv, ampak priložnost in gotovo bomo dobro opravili delo prevajanja v življenje sodobnega človeka”.
Po besedah celjskega škofa Maksimilijana Matjaža je Sveto pismo središče krščanskega življenja in liturgije. Odločitev za nov komentiran prevod leta 2006 je v marsikom vzbudila začudenje ‘zakaj tako hitro?’ “Svetopisemska znanost se razvija izredno hitro, predvsem pa se je z razvojem digitalizacije izredno povečala dostopnost do virov in prevodov, kar na eni strani delo prevajalcev olajša, po drugi pa ga z razširjenimi prevodi in pomenskim horizontom postavlja pred nove izzive.”
