Že je tu postni čas, priprava na največji krščanski praznik

Piše: Iva Koršič

Sedma številka otroške revije Pastirček v 76. letniku

Šaljivec pust se je umaknil resnobnemu postu, ki se je začel s pepelnično sredo. Prav Pepelnica je naslov pesmi V. T. Arharja, ki v sedmi, marčni številki lepe revije za otroke Pastirček bralce opominja, da zdaj ni več čas za norčije, ampak za čista srca in lica. Pesem spremlja likovna upodobitev pepeljenja, ki jo je izdelala Monica Quaggiato (na sliki). Tudi tokrat je s svojo z domišljijo prepojeno roko izoblikovala marsikatero ilustracijo, ki jo bodo, kot vselej, po lastnem vzgibu pobarvali mali risarji. Tudi Pastirčkov urednik Marijan Markežič se je v svoji beležki ustavil ob 40-dnevnem postu, ki nas bo s pripravo na veliki dogodek privedel do svetlobe Kristusovega vstajenja. Da bomo tja prispeli pripravljeni, se moramo čemu tudi odpovedati, delati dobra dela, moliti … V marcu sta dva pomenljiva praznika: 25. marca na Gospodovo oznanjenje počastimo naše matere z materinskim dnevom, še prej, na godovni dan sv. Jožefa, 19. marca, pa se bomo spomnili naših očetov, tistih, ki zdaj skrbijo za svoje družine, in tistih, ki so že odšli po zasluženo plačilo na nebeške višave. Pod lepim zapisom Dan staršev se podpisuje O. B., ki bralce opozarja, naj se 25. marca staršem zahvalimo za vse.

Kako se je v 40-dnevnem bivanju v puščavi postil Jezus, preden je začel svoje tuzemsko poslanstvo, premišljeno in opirajoč se na sporočilo evangelijev nazorno in otroškim glavicam razumljivo piše Mariza Perat. Spodbuja nas, da moramo v postnem času več moliti, da bomo čim lepše doživeli velikonočne praznike. Na postni čas se navezuje tudi kratkočasna rubrika Čas za igro, ki ima še malce pustnega nadiha. Izšla je izpod peresa Paole Bertolini Grudina, ki v svojem zapisu Spoznavajmo Sveto pismo predstavlja Tobijo, v Zgodbah iz Svetega pisma je pa prikupno, kot je le ona znala, v lepih toplih barvah ilustrirala egiptovske nadloge, ki jih je Bog poslal Egipčanom, da bi jih prepričal, naj dovolijo Izraelcem oditi iz sužnosti. Zgodbo predstavlja Walter Grudina, “oče” Packa, ki tokrat z zastavo miru v roki, v svojem jezikovno spakedranem razmišljanju omenja krvavo dogajanje v Ukrajini. Bralce sprašuje, kakšna je razlika med “Packotom in Putinom? Da moje napake in spake storjo ščopirat ot smeha, njegove pa storjo tudi ščopirat bombe”.

Ganljiv zapis Moja sestrica ima nekaj več, o mali deklici z Downovim sindromom, je napisala Špela Pahor, ki se prvič oglaša v Pastirčku. Kako moreč je bil ob skorajšnji vrnitvi pomladi prvi šolski dan medveda Štefka, ki je bil v šoli zelo nemiren in se je vedel prav poredno, bodo otroci spoznali ob branju zapisa Lidije Jarc, iz katere bujne fantazije je izšel ta simpatični kosmatinko. Vsa pomladno dehteča je pesem Vesna, ki jo je stkala Zora Saksida, na notno črtovje za recitatorja, otroški zbor in klavir jo je pa prestavil Patrick Quaggiato, da jo bodo mali pevci lahko zapeli. Tudi medvedka Metka se v dopolnjevanki oz. pobarvanki Danile Komjanc že veseli pomladnih cvetk. Najmlajši bodo metuljčku pomagali, da bo varno priletel do marjetice in iz nje srkal sladki med.

Ogromne gorile, ki spadajo k opicam in živijo v skupinah po 5 do 15 članov in se med sabo sporazumevajo s posebnimi glasovi, so protagonistke rubrike Halo? Tukaj gorila!, ki sta jo štiriročno napisali oz. ilustrirali Nina Grudina in Paola Bertolini Grudina. Zelo primerna bo tudi pri uri naravoslovja.

V zimskem času se k otrokom rade prikradejo otroške bolezni, sicer so zdaj proti njim že skoraj vsi cepljeni. Izpod peresa Ljubke Šorli, ki je kot učiteljica imela zelo rada otroke in jih tudi dobro poznala, je izšla pesmica Norice. Na obrazku male Jasne – gotovo je to njena pranečakinja – so se pojavile sumljive pikice …

Vesna Benedetič je svoj zapis in nežno likovno podobo še napol v zimsko idilo ovitega gozda, v katerem sicer že cvetijo rumene trobentice in oznanjajo z naglimi koraki bližajočo se pomlad, naslovila Pomladno vzdušje. Obenem bralce spominja, da je prvi dan pomladi, 21. marec, tudi svetovni dan poezije in svetovni dan gozdov. Na Slovenskem v gozdovih raste 70 različnih vrst dreves, številne so tudi grmovnice, veliko je vsakovrstnih lišajev, mahov, gliv … pa živalskih vrst. Gozdovi so zelo pomembni: na strmih bregovih preprečujejo nastanek plazov, ob rekah, da ne bi voda odnašala zemljo, skrbijo za vlažnost in kakovost zraka. So velik vir kisika, ki je nujno potreben za življenje. Še marsikaj zanimivega je zapisala Benedetičeva, ki spretnim prstkom s kot vedno zelo jasnimi likovnimi navodili predlaga, naj napravijo cvetje iz papirja, da bodo tudi te papirnate rožice ustvarile pomladno vzdušje, ki tako dobro de od zime premrzlim srcem. Pastirčkova pošta je tudi tokrat prepolna živopisanih risbic različnih vsebin, iz katerih veje prekipevajoča ustvarjalnost Pastirčkovih bralcev. Malčki iz vrtca Mavrica iz Bračana so Pastirčku poslali zapis in veliko fotografijo. Na sliki ima vsak v rokah svojo krmilnico za ptičke, katere izdelavo je v januarski številki Pastirčka prikazala Vesna Benedetič. Otroci so se naučili tudi pesmico: Na vrtu v ptičji hišici so zbrale tam se ptice tri. Ker lačne so, zato jim mi pomagamo.

Na zadnji strani se bodo Pastirčkovi prijatelji razvedrili ob reševanju zank. Zelo pozorno pa se morajo – tudi odrasli bralci!- zaustaviti na 23. strani marčne številke revije. Tam žarko sončece, Pastirčkov logotip, in navihani Packo vabita, naj ob 75-letnici Pastirčkovega izhajanja sodelujejo pri anketi /raziskavi. S pomočjo navedenih vprašanj naj čim več Pastirčkovih bralcev, sedanjih in nekdanjih, napiše spis ali nariše risbo ob tem polokroglem Pastirčkovem jubileju. Če ima kdo kakšno sliko, naj jo tudi pošlje. Pastirček se bo veselil vseh zapisov, ki morajo prispeti na uredništvo najkasneje do konca aprila. Prispevki bodo objavljeni v Pastirčku ali njegovi prilogi. Kdor želi, lahko napiše tudi na e-mail: zadruga.gm@gmail.com

Le hitro vzemite pero v roke in barvice ter srečno pri delu!

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme