Zborovska transverzala na Poti miru

Zbogom orožje, pozdravljena pesem je bil naslov mednarodnega Festivala TENSO 2017. Festival je pod okriljem Združenja evropskih profesionalnih komornih zborov potekal med 21. in 24. septembrom na različnih krajih Severne Primorske. Nosilec projekta je bil Kulturni dom Nova Gorica, umetniška vodja je bila Veronika Brvar. Festival je oživljal spomin na dogodke izpred 100 let, boje iz prve svetovne vojne, ki so potekali ob črti na slovenski in italijanski strani. V duhu teh dogajanj je 23. septembra festival vključeval poleg koncertov profesionalnih zborov (Slovenska filharmonija, radijska zbora iz Latvije in Hrvaške) tudi edinstveno manifestacijo – zborovsko transverzalo na Poti miru. Na osmih prizoriščih je zapelo petindvajset zborov iz zamejstva, Posočja, Goriške in Brd, s Črnega Vrha nad Idrijo in iz Ljubljane. Začetek je bil v Logu pod Mangartom, sledili so Kostnica v Kobaridu, Tolmin, Sabotin in Prevala, Sveto pri Komnu, na italijanski strani pa so zbori zapeli v Doberdobu in Gorici.
V Doberdobu pri Spomeniku slovenskim žrtvam soške fronte so zapeli trije zbori, Mešani pevski zbor Hrast (dirigent Hilarij Lavrenčič), Goriški komorni zbor (dirigentka Mateja Černic) in Mešani pevski zbor Gallus GM Trst (dirigent Marko Sanzin). Zbori so zapeli slovenske ljudske pesmi, pesmi iz tistega vojnega časa, pa tudi skladbe tujih skladateljev in s tem ovrednotili dejstvo, da se je na soški fronti bojevalo 20 različnih narodnosti. Zazvenele so pesmi, kot so Signore delle cime Bepija de Marzija, Perlovčeva Oj, Doberdob, ljudska iz Učje Gre alba še čez Bužico Pavleta Merkuja, pa tudi nagrajena skladba natečaja Glasbene matice Ljubljana Voda Rajna mladega koprskega skladatelja Andreja Makorja in druge, ki so spominjale ali govorile o tistem krutem času. Župan Občine Doberdob Fabio Vizintin je prireditev, ki je bila v več smislih simbolična, sprejel z velikim odobravanjem: “Doberdob opominja na čas prve svetovne vojne. Veseli nas, da so se zbori ustavili tukaj. Slovenija se ne konča za državno mejo, Slovenci živimo tudi na drugi strani meje. Če pogledamo, kakšno je bilo to območje pred sto leti, vidimo ogromne razlike; nekoč so se evropski narodi tu ubijali, zdaj pa vlada vzdušje miru, prijateljstva, sodelovanja med občinami in državama. Ta prostor je postal zgled za evropsko sožitje in kulturo miru”. Pesem Oj, Doberdob je bila največkrat zapeta na Festivalu TENSO, ljudska Oblaki su rudeči Hilarija Lavrenčiča pa je bila skupna pesem obeh koncertov v zamejstvu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici jo je zapel Komorni zbor Dekor iz Ljubljane, ki ga vodi tržaška dirigentka Petra Grassi. Njen program, ki je bil v prvi vrsti globok umetniški poklon žrtvam, je odražal multikulturnost prostora, z upanjem je zrl v prihodnost in razprostrl tako slovensko kot italijansko ustvarjalnost s pogledom v preteklost in z idejo sobivanja v spravi med narodi v prihodnosti. Vključeval je italijanske skladatelje (Giovanni Bonato, Pietro Clausetti, Ildelbrando Pizzetti) in slovenske (Marij Kogoj, Radovan Gobec, Oskar Dev, Hilarij Lavrenčič in Andrej Makor). Zbor Dekor je zazvenel polnokrvno, žlahtno in dovršeno, kar je rezultat dela z mlado dirigentko (ki jo je zaradi zdravstvenih razlogov v Gorici zamenjal Sebastjan Vrhovnik).
Vsi zbori so pokazali odlično pevsko formo in doživete interpretacije, kar je opazila tudi ambasadorka projekta, svetovno znana pevka Bernarda Fink: “Take prireditve dajejo upanje, da se bo tudi v prihodnosti veliko pelo. Ljubim zborovsko petje, čeprav sem naredila dolgo pot kot solistka, sem začela v zborih. Želim iz vsega srca, da bi se ti časi, ki so zaznamovani z mirom, polnili s smiselnimi stvarmi, da preženemo praznino in mladim damo vrednote. Brez dvoma sta kultura in petje ogromna duševna in duhovna vrednota, ki jo mladi in odrasli danes zelo potrebujemo”. To potrjujejo tudi sporočilo Festivala TENSO in zagotovo tudi vsi ljubitelji glasbe.
Metka Sulič

Festival TENSO 2017 tudi v Doberdobu in Gorici

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme