Zagonetne etične dileme časnikarskega poklica
V petek, 13. aprila, smo se v prostorih na ul. Donizetti v Trstu spet zbrali na predavanju iz niza Življenje, ki preseneča, ki ga organizirata Mosp in Skk. Tokratni gost je bil naš urednik tednika Novi glas, pesnik in kulturnik Jurij Paljk, ki se je spraševal o tem, ali je dobra novica nujno slaba novica. O zagonetnih etičnih dilemah časnikarskega poklica je kot po navadi spregovoril odprto in navdušujoče ter se dotaknil številnih problematik, ki jih moramo uokviriti v kontekst sodobnega človeka. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb uravnavamo svoje življenjske navade in miselne sheme, a samo z razmislekom bomo znali ločiti “zrnje od plevela”.
Začeli smo neposredno: zakaj se o manjšinah in naši skupnosti npr. v Ljubljani spregovori samo, ko je kaj narobe? Paljk je prepričan, da je dobra novica vedno dobra novica in bi morala kot taka privreti na medijsko površje. Ameriški model “bad news good news” je unovčil prodajno vrednost črne kronike in pasivnega opazovalca oropal vsakršne kritične moči. Televizija, pravi, te povozi, televizija teče, saj ni kot knjiga, ki jo lahko damo na stran, premislimo o prebranem, upočasnimo ritem. Percepcija gledalca je prepuščena manipulaciji.
Kako pa danes pisati časopis v času, ko ljudje malo berejo, ko je zanimiva samo šok-kronika ali televizijski spektakel? V času, ko podoba zamenjuje tiskano besedo? Smo nekje vmes, pravi Paljk: staro se lomi, novo prihaja, ne vemo še točno, kaj bo, čeprav je vse bolj jasno, da bo horizont mogočega internetne narave. Celo televizijci imajo težave, saj tako tiskane črke kot premične slike potlačuje web 2.0. To ni več samo arhiv informacij, temveč interaktivni prostor, kjer vsakdo postane akter, soustvarja in piše. Po mnenju Jurija Paljka je Cerkev v 20. stoletju storila dve napaki: obsojala film in zamudila moč televizije. Veliki sodobnik Janez Pavel II. je papežu Benediktu XVI. posredoval zavest o pomenu komunikacije in interneta, ki ga Cerkev zdaj zavestno uporablja. Prihodnost je tam, na facebooku, prihodnost je že tu in je blizu nam. Je kdo vedel, da je lastnik Googla Larry Page večkrat obiskal Boscarola v Ajdovščini? V medijih pomeni web 2.0 moč dvostranske komunikacije. Poštena internetna izdaja časopisa mora omogočiti uporabnikom, da komentirajo zapise in sodelujejo v javni razpravi.
Bistvo resnice ostaja sicer nespremenjeno: zavzeti se zanjo in jo iskati, saj kristjani verujemo v resnico. Poslanstvo svojega tednika Paljk potrjuje: širimo slovenstvo, demokratične vrednote in krščanski etos. Ohranjamo stik z moralnimi sidrišči oz. s tem, kaj je dobro in kaj slabo, čeprav je uredniško delo vedno telovadba izbire. Vedno bomo pisali, pravi Paljk, in to ne zase, temveč za drugega. Vsaka komunikacija je pot do sočloveka in bralci to čutijo. Ostanite zvesti tiskani besedi časopisa, mi bomo še naprej gojili slovensko besedo, pa čeprav v novi obliki. Virtualni svet je za predavatelja lep, privlačen in omogoča neverjetno povezanost med ljudmi. Ne smemo se ga bati; nanj se bodo privadili tudi odrasli, starejši ljudje. Tiskani medij bo torej ostal, pa čeprav bomo brali na Ipadu.
Jernej Šček
Srečanje iz niza Življenje, ki preseneča
