Zadružna banka Doberdob in Sovodnje s solidnimi temelji
Poslovanje banke v letu 2011 odraža bodisi napetosti na svetovnih finančnih trgih in težave krajevnega gospodarstva bodisi prizadevanja banke, da s skrbnim gospodarjenjem in z izboljšanjem rentabilnosti premostijo sedanje nenaklonjene razmere.
Predsednik Dario Peric je po uvodni predstavitvi konteksta delovanja zadružnih bank in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje pozval člane k tesnejšemu sodelovanju, saj je krajevni značaj bančnega zavoda prednost tako za člane kot za banko. Lokalna skupnost mora priznati in čutiti banko kot del tega ozemlja in aktivno sodelovati pri njenem razvoju, da lahko še naprej ostane samostojna. “Če bomo čutili našo banko zgolj kot poslovni ali finančni subjekt, bomo naredili veliko napako in verjetno izgubili nekaj, kar ni v lasti nekega znanega ali neznanega pravnega subjekta, temveč nekaj, kar dejansko in zgodovinsko pripada naši lokalni skupnosti”. V ta namen je predstavil tudi projekt Namenjeno članom, s katerim se člani vseh zadružnih bank v deželi (skupaj več kot 50.000 članov) brezplačno lahko predstavijo na spletu ostalim članom in jih seznanijo z ugodnostmi, izdelki ali storitvami.
Banka je povečala število članov in kljub nižjemu dobičku ohranila lansko višino prispevkov za šolske, kulturne, športne in druge dejavnosti v prid razvoja krajevne skupnosti s porazdelitvijo 114 podpor.
Pri predstavitvi bilance je ravnatelj Flavio Mosetti poudaril podatek, da je banka pri podeljevanju kreditov v letu 2011, kljub zaostritvi celotnega bančnega sistema, beležila povišek pri posojilih strankam v višini 1,31%. Zaradi negotovosti na finančnih trgih ob koncu prejšnjega poslovnega leta pa so se skupne vloge strank v primerjavi z letom 2010 znižale za 1,10%. Solidne temelje za poslovanje banke v prihodnje pa predstavlja premoženje banke, saj je skupni količnik celotnega kapitala (total capital ratio) ugotovljen na podlagi razmerja med premoženjem po nadzornih določilih in skupno ponderirano tvegano aktivo, 18,66%. Ta podatek je nad povprečjem ostalih zadružnih bank v deželi (14,20%) in drugih bančnih velikanov. Previdnostni varnostni količnik, ki ga postavlja Banka Italije, je 8%.
Skrbno gospodarjenje in izboljšanje rentabilnosti v primerjavi s poslovanjem v letu 2010 pa odražajo podatki ekonomskega računa. Kljub nenaklonjenim ekonomskim razmeram so se poslovni prihodki povišali za celih 11,66% (drugi najboljši dosežek med 15 deželnimi zadružnimi bankami), in to z omejevanjem neprofitnih marž pri poslovanju. Skladno s podatkom za celo Deželo, s položajem svetovnega gospodarstva in ob poslabšanju objektivnih težav strank pri vračanju prejetih sredstev so se upravitelji Zadružne banke Doberdob in Sovodnje odločili za previdnostno razvrednotenje terjatev, saj so ob koncu leta odpisali kar 503 tisoč evrov terjatev. Tudi v letu 2011 je manjše (+0,96%) povečanje postavke operativnih stroškov otipljiv dokaz, da je banka namenila posebno pozornost omejitvi stroškov in da jih je preudarno nadzirala. Povišek davčne stopnje je tudi deloma vplival na nekoliko nižji dobiček (72.612 evrov), ki ga je občni zbor odobril in porazdelil v zakonske rezerve in v vzajemni sklad za promocijo in razvoj sodelovanja.
Županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin je pozdravila člane in se zahvalila banki za vsestransko podporo domačim društvom in ustanovam ter še posebej za razpoložljivost dvorane, ki se je občani radi poslužujejo. Sodelovanje med akterji, ki delajo za isto območje in za iste ljudi, lahko v sedanjih razmerah pripomore k izboljšanju pogojev in k rasti območja. Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma, se je v pisnem sporočilu zahvalil banki za pozornost in pomoč, ki jo izkazuje kulturnim, športnim in ostalim organizacijam v našem prostoru. Predsednik deželne zveze Zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro je podčrtal dejstvo, da na deželni ravni zadružne banke pridobivajo vedno večjo vlogo na tržišču, saj kljub težkim razmeram si prizadevajo za razvoj domačega območja. Na državni ravni so priprave za nov jamstveni sklad, ki bo okrepil solidnost sistema zadružnih bank in jamčil strankam vse zaupane prihranke, v končni fazi.
Za triletno obdobje sta v upravni odbor bila potrjena Bogdan Butkovič in Mario Gergolet. Iz upravnega odbora je odstopila Maja Humar, na njeno mesto je bil izvoljen Ugo Tomsič. Aldo Cunja pa je bil izvoljen kot nadomestni član Nadzornega odbora.
