Dežela FJk

Za prihodnost beneških ljudi

Za prihodnost beneških ljudi

Matajurski praznik z željo po prijateljstvu in turističnem razvoju

Tradicionalni gorski praznik na očaku Benečije, 1641 metrov visokem Matajurju, je v nedeljo, 2. septembra, potekal v značilnem duhu miru in prijateljstva, ki povezuje ljudi z vseh strani njegovih pobočij. Ob tem smo lahko slišali spodbudne in, končno, bolj konkretne besede o uresničitvi turističnih načrtov, ki bi dobrotljivost prelepe narave prevedli v razvoj in prihodnost tega gorskega območja ter sosednjih dolin. Razvoj tu pomeni obstoj, prihodnost, in to na ravni prebivalstva, ljudi. Brez ljudi ni življenja, še manj pa skupnosti in identitete. Končno so tudi na politični ravni dokazali željo po ustvarjanju pogojev, da bodo lahko nove generacije Beneških Slovencev živele in ustvarjalno delale v domačih krajih.
Za uresničitev turističnega projekta na Matajurju so se na srečanju zavzeli številni predstavniki iz Benečije in Posočja. Ob pozdravih načelnika upravne enote Tolmin Zdravka Likarja, ki samo v turizmu vidi prihodnost Matajurja, sta dobronamernost izrazila kobariška županja Darja Hauptman in sovodenjski kolega Germano Cendou. Ta si želi, da “bi naši ljudje v prihodnje živeli tu in ne zapuščali več rojstnih krajev”. Prvi načrt za turistični zagon območja na Matajurju bo čezmejna krožna pot, ki bo na nadmorski višini 1500 metrov povezovala občine Sovodnje, Podbonesec in Kobarid. Od Livka do Matajurja se bodo po mulatjeri iz 1. svetovne vojne poleti vozili kolesarji, pozimi pa smučarski tekači. Na slovenski strani je sedanjih poti, cest in planin dovolj, italijanska pa potrebuje obnove. Hauptmanova pravi, da “je potrebno samo začeti, saj so vsi navdušeni nad tem, da združimo moči”. Občine Kobarid, Sovodnje in Podbonesec naj bi finančno podprla evropska razvojna strategija 2014-2020. Zanimanje za načrt je že izrazila tudi deželna odbornica za turizem Federica Seganti.
Matajurski praznik z željo po prijateljstvu in turizmu je oplemenitila 50. obletnica postavitve kapelice Kristusa Odrešenika. 2. septembra 1962 jo je blagoslovil videmski nadškof msgr. Giuseppe Zaffonato. V “mračnih letih Benečije” so nacionalisti zabetonirali kamen z napisom “Brezmadežni” iz stare kapele, ki je stala na tem mestu od leta 1901. Krivico je popravila šele leta 1996 Planinska družina iz Benečije s tem, da je postavila ploščo z napisom “Kristusu Odrešeniku in Brezmadežni”. Po besedah matajurskega župnika g. Boža Zuanelle kapelica na vrhu hriba dokazuje, da so Benečani “siti sovraštva in vojne”. Začasni upravitelj gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda Giuseppe Sibau se je spomnil msgr. Pasquala Guiona, preminulega pred 10 leti, ki je šest desetletij spodbujal svoje ljudi k ohranitvi slovenske kulture in jezika v Beneški Sloveniji ter k razumevanju in miru na tem kočljivem območju. Leta 1995 je za svoje življenjsko delo prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Duha združevanja za turistični razvoj na Matajurju sta poudarila tudi predsednik čedajskega CAI Piero Boga in podpredsednik Planinske družine Benečije Joško Cucovaz.
Kulturni program z zboroma Matajur in Svet Lienart ter s koncertom harmonikarskega orkestra Accordion 4-8-8-16 sta popestrila pohod na vrh iz Gornjega Barnasa in kolesarska dirka. Veselo je bilo tudi v koči Planinske družine Benečije “Dom na Matajure”.

13.09.2012

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!