Vsi vabljeni v cerkev Marije Vnebovzete na Tabor
Tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi je 21. januarja 2012 izdal dekret, s katerim je župnijo Repentabor skupaj s stolnico sv. Justa in cerkvijo v Miljah povzdignil v nadžupnijo. S tem je tudi župnik dobil naslov nadžupnika. O tej novosti, o dejavnosti openske dekanije in – kot že tradicija veleva v tem avgustovskem obdobju – o prazniku Velikega šmarna na Repentabru smo se pogovorili z vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji, openskim dekanom in repentabrskim nadžupnikom g. Tonetom Bedenčičem, ki nam je ob koncu pogovora posredoval še misel glede usode, ki se piše nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu g. Alojzu Uranu. “Če se bo g. nadškof Uran odločil, da pride v Trst, bo pri nas dobrodošel. Slovenski duhovniki ga bomo z veseljem sprejeli v svojo skupnost in srčno upamo, da nam bo po svojih močeh pomagal. Še posebej pa bi se rad zahvalil tržaškemu škofu, nadškofu Giampaolu Crepaldiju, ki je nadškofa Urana sprejel in ga umestil v slovensko komponento tržaške Cerkve: poglejmo samo, koliko slovenskih duhovnikov iz matične domovine deluje v zamejstvu! Nihče izmed nas se ne počuti v izgnanstvu, ko dela za svoje ljudi. Zato si upam trditi, da se bo nadškof Uran počutil kot doma”, nam je povedal g. Bedenčič.
Glede novosti o repentabrski nadžupniji?
To, da je naša župnija postala nadžupnija, je predvsem častni naziv, z golega vidika statusa pa to ne poverja večjih organizacijskih ali upravnih pristojnosti. V cerkveni strukturi je namreč ta vloga poverjena dekaniji.
Zakaj pa je bila župnija Repentabor deležna tega častnega naziva?
Tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi, je želel, da bi ob že omenjenih italijanskih župnijah bila tega statusa deležna tudi ena slovenska župnija. Repentabrska ima namreč med vsemi ostalimi večjo simbolično in zgodovinsko vrednost, čeprav ni največja 'slovenska' župnija v tržaški škofiji.
Omenili ste, da ima večje vsestranske pristojnosti openska dekanija.
Dekanija dejansko pomeni povezavo več župnij v eno enoto, ki jo vodi dekan. Tega izberejo duhovniki, škof ga nato potrdi. Zanimivo je, da openska dekanija vključuje vso slovensko versko dejavnost v tržaški škofiji: tudi v mestu, sicer z razliko, da se lahko v mestu duhovniki in laiki vključujejo v svojo župnijo. Obenem pa so vsi skupno soudeleženi v openski dekaniji. Ta je razdeljena na tri področja: mestno, brežansko in kraško. Organ, ki koordinira dejavnost slovenskih vernikov v tržaški škofiji, je Pastoralni svet openske dekanije. Pastoralni svet ima tako po eni strani v sklopu tržaške škofije svojo specifiko in avtonomijo, po drugi pa je vanjo vpet kot njen sestavni del. Pomembno je, da je nekdanja in sedanja tržaška škofijska oblast to našo organizacijsko enoto podprla. Cilji Pastoralnega sveta so poglobitev in poživitev verskega življenja slovenskih vernikov, povezovanje, usklajevanje in načrtovanje pobud na pastoralnem, liturgičnem in karitativnem področju ter gojenje zavesti pripadnosti slovenskemu delu tržaške Cerkve. Predsedniško mesto Pastoralnega sveta pripada dekanu, podpredsednik pa je laik (to je Aleksander De Luisa).
Ali bi nam lahko navedli dejavnosti openske dekanije?
Openska dekanija ima predvsem povezovalno in pastoralno funkcijo vseh dejavnikov, ki sodijo v dekanijo. Dejansko je naša dekanija tudi posrednik težav ali odprtih vprašanj slovenskih vernikov višjemu, škofijskemu nivoju. Omenil sem že ustanovitev Pastoralnega sveta openske dekanije, ki je nastal pred letom dni. Pred tem časom je dekanija slonela zgolj na navezi duhovnikov, nato se je občutila potreba, da bi to sredino razširili tudi na laike, ki skupno z dušnimi pastirji sodelujejo pri debatah in glasovanjih. Dekanija sloni tako na sodelovanju predstavnikov posameznih župnij. V tem času je bila osrednja naloga članov dekanije priprava na sinodo tržaške Cerkve. Srečanja članov Pastoralnega sveta so obrodila skupen dokument, ki smo ga posredovali škofiji.
Ali bi nam lahko bolj poglobljeno spregovorili o pomenu, ki ga laiki čedalje bolj imajo v cerkvenem, celo liturgičnem vidiku?
Že dalj časa se slovenska zamejska verska skupnost ukvarja s problemom pomanjkanja slovenskih duhovnikov. Pastoralni svet openske dekanije je bil ustanovljen tudi zato, da bi na celovit način obravnaval ravno to vlogo, ki jo lahko laiki izvajajo v našem cerkvenem občestvu. Rekel bi, da so laiki ključni element, ki lahko ohrani pri življenju skupnosti slovenskih vernikov na tem območju. Zavedamo se namreč, da se duhovniške vrste na Tržaškem redčijo, prav zato je potrebno že danes izoblikovati rešilne strategije za prihodnje.
Povrnimo se na Tabor … S 15. avgustom bo cerkev Marije Vnebovzete pridobila še en nov naziv.
Tako: uradno bo postala škofijsko Marijino svetišče. Že do sedaj je bila repentabrska cerkev romarsko središče več stoletij. Ljudje so jo kar sami poimenovali svetišče. Od letos naprej pa bo to ime nosila tudi uradno. Prav gotovo bo to še bolj spodbudilo vernike, da bodo radi poromali k Mariji Vnebovzeti na Repentabor. Tudi to je korak v smer enakopravne vloge slovenske komponente tržaške škofije, kar si nadškof Crepaldi – kljub težavam glede govorjenja slovenskega jezika – močno prizadeva. Na tak način je še enkrat poudarjeno, da je slovenska komponenta integralni del tržaškega cerkvenega občestva. Sama škofija bi bila popolnoma drugačna, če bi v njej ne bilo slovenske stvarnosti. Tako ima tržaška Cerkev izredno priložnost, da lahko globlje in celoviteje uresničuje Kristusovo zapoved ljubezni in pomaga manjšinskemu delu svoje škofije. Res pa je, da v preteklosti ni bilo vedno tako. Nas slovenske kristjane pa obvezuje dolžnost, da ostanemo kot verniki aktivni in da ohranjamo lokalne skupnosti – naše župnije pri življenju. To je mogoče le, če bomo poglobili vero in iz vere živeli. Le tako se bo krepilo tudi naše narodno telo. Upam, da bo k temu pripomogla tudi škofijska Sinoda, ki je posvečena prav veri in življenju po veri.
V zadnjih dveh letih je obhajala vaša župnija posebni obletnici.
Tako. Pred letom dni smo se spominjali 1100-letnice prve omembe Tabra. To obletnico so slovesno obhajali tudi leta 1911. To je bilo tik pred prvo svetovno vojno, ko je bil župnik g. Kranjčič, doma iz Kranjske. V ta spomin so freske v prezbiteriju in na stropu cerkvene ladje. To delo je opravil slikar Delneri.
Letos pa imamo že novo obletnico. Znano je, da je bil v teh krajih leta 1511 zelo močan potres. Verjetno je bil porušen velik del Tabra in med njim tudi dotedanja cerkvica. Že leto dni po potresu je bila cerkev obnovljena in posvečena. Dne 27. novembra 1512 jo je posvetil škof Peter Bonomo, humanist, diplomat in Trubarjev mecen, Blaženi Devici Mariji Vnebovzeti in podelil romarjem posebne odpustke. Ta cerkev stoji še danes. To je tisti del današnje cerkve, ki ga zdaj imenujemo prezbiterij. Očitna je tudi razlika v gradnji. Grajena je na tipičen način, kot so bile zgrajene cerkve tistega časa. Ne obstaja pa nikjer podatek, ali je bila tudi poslikana s freskami. Ta cerkev iz leta 1512 je vsa zidana iz kamna. Strop je obokan in ima gotske elemente. Tudi spodnji del pod podom je obokan, saj je zunanji del obenem del obrambnega obzidja. Verjetno pa je bil istočasno obnovljen tudi obrambni del Tabra, in to zaradi turških vpadov v naše kraje. Letos torej obhajamo 500-letnico obstoja cerkve, ki je bila v drugi polovici 18. stoletja podaljšana. Naj omenim, da je na istem mestu stala cerkev iz leta 1316, posvečena Blaženi Devici Mariji.
Lepo se je spominjati, obujati zgodovinske dogodke in tudi dobiti določena imenovanja…
Toda vse to ne pomeni nič, če na tem drevesu preteklosti ni življenja. Župnija Repentabor združuje ljudi istega verskega prepričanja. Kot je v preteklosti poleg verskega poslanstva uresničevala tudi kulturno in narodno, to dela tudi danes. To delo zajema človeka od rojstva do smrti. Vsako nedeljo se ljudje srečujejo ob poslušanju Božje besede, pojejo in berejo v slovenskem jeziku. Obstaja tudi šola za vero, in to od prvega razreda naprej. In še bi lahko našteval. Ob tej priložnosti naj omenim le delovanje OPZ Zvonček. Vanj so vključeni otroci, ki obiskujejo verski pouk v župniji. Kot vsako leto (in to že 30 let!) je OPZ Zvonček tudi letos nastopil na reviji Pesem mladih. V župniji obstaja še MePZ Repentabor, ki redno oblikuje verska srečanja. Poleg tega pa je še vrsta sodelujočih, brez katerih si ne moremo predstavljati delovanja med letom, še posebej pa ne praznovanja 15. avgusta.
Prav zaradi te obletnice in teh poimenovanj bo letošnje praznovanje zelo slovesno. Župnija je v sodelovanju z občino Repentabor in Tržaško pokrajino pripravila 5-dnevno praznovanje. Ali bi nam ga lahko predstavili?
Že v nedeljo, 12. avgusta, nas bo s svojim petjem ponovno razveseljeval Komorni moški zbor VAL (Vokalna akademija Ljubljana). V ponedeljek, 13. avgusta, bomo odprli razstavo Branke Sulčič z naslovom Piccolomini v naših krajih, s katero se bomo spomnili velikega škofa Bonoma. Razstavo bo predstavil časnikar Sergij Pahor. Sodeloval bo združeni pevski zbor Repentabor. Isti večer bomo predstavili najnovejšo knjigo Majde Artač Sturman z naslovom Mozaik v kovčku, ki je pred kratkim izšla pri Mladiki. Predstavila jo bo Vilma Purič, odlomke pa bo brala Julija Berdon. Jasna Merku' bo predstavila originalne ilustracije iz knjige. Na predvečer praznika Velikega šmarna, 14. avgusta, bo koncert prireditve Med zvoki krajev. V sredo, 15. avgusta, na sam praznik Marijinega vnebovzetja, bo glavna slovesnost ob 17. uri, ko bo g. nadškof Crepaldi razglasil repentabrsko Marijino cerkev za svetišče. Med mašo bo pel Združeni zbor ZCPZ. Jutranja slovesnost bo kot po navadi ob 10. uri. Vodil jo bo novi predstojnik slovenskih salezijancev g. Janez Potočnik. 16. avgust pa je posvečen župnijskemu zavetniku sv. Roku. Zvečer ob 18.30 bo odprtje romarske poti in nato ob 19. uri večerno bogoslužje. Večer bo obogatila, kot že vrsto let, nabrežinska godba na pihala.
IG