“Vsi smo odgovorni za prihodnost naše skupnosti”
Na dan vaškega zavetnika sv. Marka, 25. aprila, je bilo v Rupi zelo živahno.
Kot običajno, so imeli v popoldanskih urah Praznik frtalje, ki je bil najprej namenjen najmlajšim, nato pa tradicionalnemu priložnostnemu govoru. Kulturni program so oblikovali štirje otroški zbori, in sicer domači zbor iz Rupe in s Peči, zbor iz Štamvra, z Vrha Sv. Mihaela in iz Zgonika. Zborčki so zapeli nekaj pesmi; med izvajanjem so se preizkusili v raznih spretnostih in igrah. Praznovanja seveda ni brez tekmovanja v frtalji, v katerem se je pomerilo več – tokrat tudi zelo mladih – kuharjev. Prav prijetne prireditve, ki jo je organiziralo PD Rupa-Peč, se je tudi tokrat udeležilo res lepo število ljudi iz vse Goriške in tudi Tržaške.
Slavnostni govornik, predsednik goriške Konzulte za vprašanja mestne etnične manjšine Ivo Cotič, je spregovoril o odnosu, ki ga imamo do vprašanj naše narodne skupnosti. Večkrat ga prizadenejo izjave nekaterih, ki trdijo, da morajo vodilni politični kadri oz. vodstvo civilne družbe reševati vprašanja slovenske manjšine, kot so npr. spoštovanje zaščitnih zakonskih norm, uveljavljanje dvojezičnosti, finančna vprašanja, organiziranost manjšine, šolstvo, delovanje društev, prioritete, perspektive ipd., češ da so bili za to izvoljeni in so za to tudi plačani. Marsikdo pričakuje, da za “bremena skupnosti” vedno poskrbijo drugi. “Tako pač mislijo ljudje, ki zelo radi govorijo in kritizirajo, a se ne lotijo dela in se otepajo katerekoli odgovornosti”. Kot predsednik konzulte pod Romolijevo upravo in kot nekdanji član Izvršnega odbora SSO sem spoznal, da je veliko odprtih vprašanj znotraj naše skupnosti, pa tudi v odnosu do večinskega naroda, do uradnih ustanov v Ljubljani, Rimu in Bruslju. Naši vodilni možje skušajo z zavidljivo požrtvovalnostjo, ljubeznijo in zvestobo narodnim vrednotam, z žrtvovanjem lastnega časa ter talentov zagotoviti nadaljnji razvoj in obstoj naše narodne skupnosti. Cotič se je vprašal, kakšen odnos ima večina Slovencev v Italiji do uveljavljanja vprašanj, ki se morda na prvi pogled dotikajo samo skupnosti in ne posameznika. “Kakšen je moj odnos” do dvojezičnega napisa, do uporabe slovenskega jezika v javni upravi, v domačem društvu, v šoli, v javnosti. “Kaj pa moj priimek? Je prav čisto vseeno, če sem Cotič ali Zotti? Od kod prihajam? Kako so se pisali moji predniki? Otroku bom dal slovensko ali angleško ime? Vpisal ga bom v slovensko šolo ali pa v italijansko”? Na take odločitve “vodilni možje manjšine” vplivajo zelo malo! Vsak posameznik svobodno odloča in izbira ter tako soustvarja prihodnost naše skupnosti. “Pri teh izbirah pokažemo pokončnost, dostojanstvo in odnos, ki ga imamo do staršev, prednikov in nas samih”. Naši predniki so morali marsikaj pretrpeti in žrtvovati, da so si izborili pravice, ki jih mi danes lahko uživamo. S koriščenjem teh pravic nikomur ne jemljemo ničesar, le sami sebe spoštujemo! Zato naj si vsak izmed nas prizadeva za vidno dvojezičnost (npr. osebna dvojezična izkaznica, dvojezična volilna izkaznica, razna dvojezična občinska potrdila), za uporabo slovenščine v domačem okolju, v odnosu do javne uprave, v društvih ali v šoli s slovenskim učnim jezikom. Na nas je, da ohranimo in gojimo dediščino naših prednikov in kulturno bogastvo Goriške. “Ponosem sem, da pripadam slovenski narodni skupnosti, da sem se rodil v Gorici, v mestu, kjer že stoletja sobiva več narodov”. Kljub zahtevnim izzivom integracije z večinskim narodom je Cotič prepričan, “da je prihodnost v naših rokah, saj nam marsikdo zavida organiziranost in občutek pripadnosti naši skupnosti”. Vsak izmed nas naj torej, po svojih močeh, poskrbi, da bo bogato dediščino predal tudi svojim otrokom! Vsi smo soustvarjalci in soodgovorni za prihodnost naše narodne skupnosti!
Praznik frtalje v Rupi
