“Vsi delajo z veliko motivacijo in predanostjo“!
Obstaja operno gledališče s pogledom na Baltsko morje, kjer je talent edini adut za napredovanje, v katerem institucija ponuja umetniškemu osebju najboljše pogoje in najvišje delovne standarde za krepitev motivacije, kjer vsako leto zaživi krstna izvedba nove opere in v katerega zahaja veliko število mladih. To ni pravljica, ampak čisto resnična zgodba, ki nam jo iz finske Državne operne hiše v Helsinkiju posreduje tržaški dirigent Marko Ozbič. Po kratki poskusni dobi je pred enim letom podpisal pogodbo za nedoločen čas kot vodja opernega zbora; v pogodbo je vključena tudi spodbudna obveza vodenja opernih produkcij. Tako je Ozbič v teh dneh prvič nastopil kot operni dirigent z reprizo uspešne postavitve Mozartove opere Čarobna piščal. Zaradi oblike Singspiela z alternacijo govorjenih in petih delov pa je izvedba predstavljala dodaten izziv, saj je celotna opera zaživela v finščini.
Jezikovna posebnost je terjala nadpovprečno pozornost, ker ne gre za germanski ali romanski jezik, ki bi ga lahko vsaj delno razumel intuitivno, hkrati ker so govorjeni in glasbeni izrazi v Singspielu tesno povezani in je zato nujno slediti tekstu, da lahko vstopiš pravočasno z glasbo. Po drugi strani pa smo imeli kar dva tedna scenskih vaj in sem lahko računal na odlične sodelavce, s katerimi smo obravnavali vprašanja o metriki in glasbeni retoriki. Operni debi je seveda nekaj enkratnega, ker imaš možnost, da se poglobiš v delo s celostnim pogledom dirigenta in da se ukvarjaš z vsemi elementi glasbene izvedbe. Dejstvo, da izhajam iz delovnih in študijskih izkušenj, s katerimi sem na poseben način poglobil stilne značilnosti Mozartove glasbe, je predstavljalo veliko prednost. Končno sem lahko preizkusil učinkovitost svojih idej in pristopa k tej glasbi.
Tvoja umetniška pot se je razvila skozi skrajnosti treh med seboj zelo različnih delovnih okolij, kot so Dunaj, Neapelj in zdaj Helsinki. Kako je vsaka od teh etap prispevala k oblikovanju tvoje umetniške osebnosti?
Na začetku moje poklicne glasbene poti je Dunaj predstavljal veliko investicijo; v Dunajski državni operi imaš na razpolago tako širok repertoar in tako veliko število produkcij, da si lahko v kratkem času ustvariš velik zaklad izkušenj v stiku z najboljšimi dirigenti in pevci. Gledališče San Carlo v Neaplju je poseben in očarljiv kraj, v katerem se naučiš veliko tudi o življenju; razumel sem na primer, da moram kljubovati z optimizmom morebitnim težavam, saj so problemi na delovnem področju skoraj vedno premostljivi, tudi s kančkom fantazije. Helsinki je velika priložnost; delam v okolju, v katerem zaupajo mojim sposobnostim.
Kako se finska skrb za kakovost življenja, od prehrane do delovnih razmer, zrcali v umetniških dosežkih?
Prvič doživljam tako mero zavesti in delavnosti, da se vsak uslužbenec počuti odgovoren za svoje in skupno delo. Pevci v mojem primeru pridejo že pripravljeni na vajo, zato se lahko neposredno posvečam glasbeni odgovornosti. Umetniški vodja ne čuti potrebe po stalnem nadzorovanju pripravljalnega postopka; odgovarjati moramo za končni rezultat na odru. To je pač značilnost različne civilizacije in mišljenja. Vodstvo in organizacija skrbita za čim boljše delovne razmere; na primer z natančnim in dolgoročnim načrtovanjem obveznosti. Ko imaš celoleten načrt, si lahko urediš življenje z veliko lahkoto. Rezultat je, da vsi delajo z veliko motivacijo in predanostjo, kar se zrcali tudi v njihovi vzgoji od šolskih klopi dalje.
Kaj bi se morali “naučiti” od Fincev, v gledališču in izven njega?
Kar sem se naučil, je vrednost medčloveških odnosov na delovnem mestu. Kolegi na vseh stopnjah se z veseljem družijo in ustvarjajo veliko priložnosti za natančno in pravočasno obravnavanje vseh vprašanj. Koristne zamisli in spodbude so upoštevane, in ko vodstvo sprejme novo pobudo, jo tudi izvede v najkrajšem času. Strokovnost je na prvem mestu, zato so vsi izbrani po razpisu, od delavca do intendanta.
Kakšen pa misliš, da bo lahko tvoj dolgoročni doprinos?
Sodelujem s svojimi izkušnjami, s tehnično podkovanostjo, z obvladanjem snovi, z izobrazbo, ki temelji na določeni tradiciji. Upam na primer, da bomo lahko razvili navado simfoničnih koncertov z opernim zborom. Lani sem dal pobudo in izvedel koncert z ženskim zborom; poskus je doživel velik uspeh in mislim, da bi lahko koristno nadgradili to prijetno izjemo.
Rossana Paliaga
