Vsestranska fotografinja z bogato izkušnjo

POGOVOR / Dominique Pozzo

Dominique Pozzo je mlada fotografinja s Poljan pri Doberdobu. Kljub mladim letom se s fotografijo ukvarja že več kot deset let, saj se je temu poklicu približala takoj po končani višji šoli; njen talent in vztrajnost sta ji omogočila, da se je kot fotografinja uveljavila tako v naših krajih kot v Sloveniji in Španiji.

Zadnjič smo se s teboj pogovarjali leta 2018, ko si živela in delala v Španiji. Takrat si že omenila, da bi se rada prej ali slej vrnila v domače kraje. Si zdaj dokončno zapustila Fuerteventuro?

Ne, nisem se še dokončno odselila iz Španije. Na začetku pandemije sem se morala na hitro odločiti, tako da sem za zdaj ostala v domačih krajih. Kljub temu pa imam v Španiji še nekaj strank in čakajo me še številna naročila. Recimo, da me je virus ustavil, drugače bi tudi zdaj živela in delala malo tu in malo tam.

Ti ustreza tak frenetičen način življenja?

Mislim, da prav potrebujem tak način življenja. Nočem se za preveč časa ustaviti v določenem kraju, ker ne bi se rada privadila samo na eno okolje in si odvzela možnost spoznavanja novih realnosti. V enem izmed prejšnjih let sem stopila na letalo triintridesetkrat. Ko se enkrat privadiš na tako življenje, številna potovanja in premike, se tega težko odvadiš.

V domačih krajih si se uveljavila kot fotografinja na porokah. Kako in zakaj si se približala takemu tipu fotografije?

Vse je nastalo čisto po naključju. Po končani višji šoli sem začela delati v fotografskem studiu v Vidmu, kjer sem se med drugim ukvarjala tudi s fotografijo porok. Za tem sem začela fotografirati na porokah znancev, s časom pa se je glas razširil in število strank je naraslo.

Kako se je spremenilo tvoje delo v zadnjem letu, ko izredne razmere ne dovoljujejo prirejanje tradicionalnih porok?

Porok je žal zelo malo; v letu 2020 sem imela petnajst poročnih rezervacij, od teh pa so se uresničile samo štiri. Panoga je utrpela res veliko škodo. K sreči se nisem nikoli osredotočila samo na poroke, ampak sem že od začetka vedno slikala različne tipe fotografij in se ukvarjala z različnimi strankami. Brez večjih težav sem torej začela sodelovati s številnimi podjetji in se bolj posvetila temu sektorju.

V tem času pa se je popolnoma spremenil način dela vseh fotografov. Za vsako naročilo je dela veliko več, ker je potrebna še večja inovativnost, čas, ki ga imamo na razpolago, pa se je skrajšal. Dejstvo, da je odnos s strankami močno omejen, pa onemogoči fotografu, da bolje spozna potrebe in želje naročnika, kar je še najbolj nelagodno v primeru porok.

Za podjetja je danes prisotnost na spletu in socialnih omrežjih skorajda neizbežna. Po katerih fotografijah najbolj povprašujejo?

V glavnem sprašujejo po fotografijah za spletno stran in fotografijah za socialna omrežja. Ta tipa fotografij pa se precej razlikujeta tako v formatu kot v vsebinah. Za spletno stran so fotografije bolj profesionalne in večkrat zahtevajo fotografiranje v studiu. Cilj teh fotografij je prikazati strankam, kaj podjetje ponuja, s čim se ukvarja, kaj bi radi sporočili strankam, in podobno. Okvirno v zadnjih dveh letih pa so podjetja pri nas začela investirati tudi v socialna omrežja. Za tiste objave je pomembno, da pritegnejo zanimanje sledilcev in da prikažejo bolj oseben pristop k podjetju in izdelkom. Primernejše so fotografije v slogu lifestyle, ki omogočajo sledilcem, da začutijo podjetje in vrednote, ki ga zaznamujejo.

Zdaj narašča predvsem povpraševanje po fotografijah za socialna omrežja. S temi se ukvarjam že več let, sama se učim, sledim težnjam in danes ponujam strankam tudi nasvete glede same objave in uporabe teh medijev.

V zadnjem letu si sodelovala s številnimi društvi, zbori in skupinami, za katere si pripravila različne vrste videoposnetkov. Katere so podobnosti in razlike med fotografiranjem in snemanjem?

Tako med fotografiranjem kot med snemanjem je pomembno, da si pozoren na luč, kader, detajle in podobno. Za snemanje pa je potrebna tudi montaža, pomembno je sestaviti zgodbo in slediti rdeči niti. Poleg tega pri fotografiji je proces postprodukcije krajši, montaža videoposnetka pa je veliko bolj zahtevna in dolgotrajna.

Si se s tem ukvarjala že prej ali si se snemanju in montaži približala zaradi izrednih razmer?

Nekaj časa sem delala na TV kanalu na Kanarskih otokih. V glavnem sem se ukvarjala s promocijskimi videoposnetki za različna podjetja, restavracije in podobne obrate. Takrat sem sodelovala tudi pri pripravi videospota za vlado Fuerteventure. Nabrala sem si nekaj izkušenj in znanja tudi na tem področju.

Kateri so tvoji načrti za prihodnost?

Eden izmed ciljev je odpreti svoj studio v domačem kraju. Kljub temu pa bi rada ohranila stik s Španijo in od časa do časa delala tudi tam.

Kako se bo po tvojem mnenju spremenilo delo fotografa v naslednjih letih?

Predstavljam si, da bodo podjetja še naprej povpraševala po kakovostnih fotografijah za promocijo in objave. Prisotnost na spletu in socialnih omrežjih je bistvena, ker danes vsi stalno iščemo informacije na takih platformah, kjer glavno vlogo igrajo fotografije in videoposnetki. Straši pa me odnos, ki ga bodo imeli privatniki do fotografov; tehnologija danes omogoča vsakomur, da naredi kvalitetno fotografijo kar s telefonom. Dodana vrednost fotografa pa je ta, da zna poleg poze ujeti tudi čustva, za kar sta nujno potrebni trenirano oko in poznavanje tehnike. Tega se nekateri ne zavedajo in tako zanemarijo delo fotografa.

Poleg tega so, zaradi zdajšnjih razmer, odnosi med ljudmi postali bolj mrzli in oddaljenost med posamezniki se je povečala. Fotograf je vedno zunanja oseba, ki ne pozna dobro naročnika in ljudi, ki stojijo pred kamero. Straši me to, da se bo tudi odnos do fotografa spremenil in da ljudje ne bodo več znali zaupati nekomu, ki ga ne poznajo.