Vprašanje vere skozi oči Aceta Mermolje
REPEN / Predstavitev pesniške zbirke Lukov greh
Pri ZTT-ju so v letošnjem seznamu izdaj tudi številne pesniške zbirke. Februarja je že izšla prva, in sicer Lukov greh pesnika Aceta Mermolje. Knjiga zaradi epidemije koronavirusa ni bila takoj predstavljena javnosti, končno pa smo zdaj, ko so se epidemiološke razmere nekoliko umirile, dočakali predstavitev v torek, 8. junija 2021, na prelepem prizorišču Kraške hiše v Repnu. Prisotne je pozdravila urednica ZTT Martina Kafol, ki je z veseljem dejala, da smo končno spet skupaj v živo, in se zahvalila soorganizatorjem, Zadrugi Naš Kras, da so lahko priredili prvi večer na Tržaškem v letošnji sezoni na tako lepi lokaciji. Pred začetkom je odlomek iz pesniške zbirke interpretiral igralec Slovenskega stalnega gledališča Vladimir Jurc. Sledil je prijeten pogovor z avtorjem, ki ga je vodil goriški pesnik David Bandelj.
Bandelj je povedal, kako nas zna Ace Mermolja vedno presenetiti in kako je v svojem jeziku in početju pristen. Vprašal ga je, kako je pravzaprav prišlo do nastanka zadnje zbirke. Ace Mermolja je mislil, da bo z zbirko Čivk duše končal izdajati knjige, saj umetniški in ustvarjalni eros v človeku, pravi avtor, počasi, pojenja. Prešinila pa ga je misel, da bi šel pesniško v svet, ki ga je v raznih trenutkih pesniškega ustvarjanja večkrat obiskal, to je krščansko-judovsko pisno izročilo, ki ga je močno privabljalo. To so teksti z zgodovinsko podlago in zgodbami, ki so močno vplivale na našo zahodno civilizacijo, in to ga je vedno navdihovalo, je dejal Mermolja, ki je obrazložil, kako se je razvijal kot pesnik. Predstavljajte si Gorico pred 53 leti, pravi pesnik. Na liceju so bili razredi po 5-6 dijakov, okolje je bilo razdejano in za literaturo ni bilo veliko prostora, čeprav je bilo nekaj profesorjev, ki so bili visoki intelektualci, kot npr. Milko Rener, Claudia Voncina, Rado Bednarich. Mermolja je že kot mlad fant razumel, da literatura odpira nove svetove, in to ga je takoj pritegnilo. Potem se je preselil v Ljubljano, kjer je, čeprav je mesto nekoliko zaostajalo za časom, skočil v morje novega na literarnem področju. “Danes segam tudi po tistih slovenskih avtorjih, ki jih takrat nisem prebiral in jih šele zdaj podrobneje spoznavam,” in tako, pravi avtor, se je v letih razvijal in spreminjal, bodisi v vsebinah kot v pesniškem jeziku. Obrazložil je, da ima delo neko vez med raznimi pesnitvami, ki jih po drugi strani lahko beremo tudi posamezno. Pesniški jaz je v poezijah evangelist Luka, ki prežet z navdušenjem ob Kristusovi figuri, ob pisanju evangelija ne more mimo dvomov in razmišljanja o sporočilu, ki ga namerava z evangelijem predati. V delu, v katerem so podobe vedno zelo jasne, opazimo veliko dihotomijo med vero in dvomom, ki jo lahko iz zgodovinskega konteksta, v katerem je predstavljena, presadimo tudi v sodobnost, saj je vprašanje vere (ne samo v Boga, ampak širše) eno od osnovnih vprašanj današnje družbe, je dejal pesnik. Navedel je primer koronavirusa in izrednega stanja, ki je razkril neverjetno nezaupanje v človeku oz. nezaupanje v znanost, politiko, institucije.
Drugi del pesniške zbirke je sestavljen iz ciklusa prerokovanja, kjer je viden premik iz misticizma v realnost, a vendar pesniški jezik ne izgubi ničesar. Ciklus je nastal lani aprila med pandemijo, in ko se je Mermolja spraševal, čemu bi te zapise namenil, so se nenadoma povezali z nekim elementom Luke, in sicer elementom zla. V prvem delu je Lukov greh vezan na preteklost in zgodovinske dogodke, v drugem pa imamo prerokavanja, ki so vezane na sedanjost in prihodnost, na naravo, bolezni in usodo človeka, na svet, ki morda prihaja in se sesuva.
