Voščilo tržaškega škofa Trevisija in goriškega nadškofa Redaellija

Tržaški škof msgr. Henrik Trevisi: Odpreti se upanju

Kmalu bo prišel Božič. Čas voščil je pred vrati. V tistih jaslih zrem dojenčka, Boga, ki se je ponižal in pomanjšal in postal potreben naše skrbi. Potreben je nežnosti.

Tudi pri izmenjavi voščil odpri špranjico upanju, ki ga betlehemski dojenček razsvetljuje v tvojih odnosih. Preseneti koga z iskrenim in toplim voščilom. Objemi ga in mu daj čutiti, da je ljubljen. Široko se nasmej. Ljubeznivo pozdravi svoje bližnje in kolege, iz srca odpusti, bodi velikodušen z ubogimi, če praznuješ, se spomni odsotnih in jim daj vedeti, da je zanje prostor v tvojem srcu. Ne nasilje, ampak nežnost in ponižnost sta ključ, ki spremeni svet. Glej na Marijino blagost in našel boš notranji mir.

Zapiši v pesek vse dobro, ki si ga storil, v skalo pa vreži hvaležnost za vse, kar si prejel. Pozabi vse razen Božje ljubezni in ljubezni angelov, ki jih postavlja na tvojo pot. In sprejmi vabilo iti v betlehemsko štalo, čeprav je še zmeraj temno.

Skušaj razumeti krhkost, zdravi rane svojih bližnjih in jih glej z ljubeznijo; tako se bodo tudi tvoje rane začele celiti. Tako delajo pastirji.

Bodi spoštljiv, zmeraj uči ljudi, naj bodo vljudni in prijazni, in spoštuj bližnjega, še posebno tistega, ki trpi ponižanje od objestnežev: otroke (vse, od tistih še nerojenih do žrtev zlorab in medvrstniškega nasilja), žene (vse, brez razlik), uboge in obupane (vedoč, da je življenje kot kolo in zadostuje le rahel piš, da se znajdeš na strani poražencev).

Pomisli na kako osebo, starejšo, ali invalidno, ali v breznu malodušnosti, ali oddaljeno od ljubezni in samo … Poglej jo z očmi dojenčka Jezusa. In za to osebo prikliči Božjega blagoslova, ljubitelja življenja. Šele potem ti bo pustila nagovoriti srce in se odločila, kako ji boš približal prihod Boga, ki se je naredil majhnega in nebogljenega, da bi mu vsi lahko bili blizu. In uživaj ob njeni družbi. In tudi ob njenem nasmehu.

“Jaz sem s teboj,” ponavlja Gospod, tudi v tvojih skrbeh. Naužij se njegove bližine in bodi za druge znamenje Božje bližine, ki se razodeva tudi prek tebe. In tako bo upanje odprlo predor tudi v temi noči. In svetloba bo tudi za naša srca.

S prisrčnimi pozdravi. Admirantes Iesum

Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli: Hoditi pod vodstvom upanja

Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli je v daljšem voščilu zapisal, da ob bližajočem se Božiču želi postaviti v središče Marijo, vidik njene izkušnje vere. “Kajti Marija je bila predvsem žena vere.” Veliki sv. Avguštin namreč trdi, da Marija pomeni več kot Kristusova učenka kot pa njegova mati. “Marija kot učenka nam lahko pomaga, da tudi mi postanemo Kristusovi učenci.” Marija ni oznanjala Jezusa, ljudem ni pripovedovala o tem, kdo je njen Sin, ampak je sprejemala in poslušala druge, ki so govorili o skrivnosti Božjega Sina, ki je v njej privzel človeško telo. Msgr. Redaelli je spomnil na angelovo oznanjenje, na obisk Elizabete, na pastirce v Betlehemu, na Simeonove besede v templju, na tridnevno iskanje dvanajstletnega Jezusa. Marija je torej poslušala druge, kdo je Jezus, ki ga je rodila, in ohranjala vse v svojem srcu. V veri je dozorevala, dokler ni prišla kot učenka pod križem do skrivnosti Velike noči in tam postala mati ljubljenega učenca in s tem vseh nas vernikov.

Zato, po njenem zgledu, ob bližajočem se Božiču ne smemo skrbiti, da bi neposredno oznanjali in pričevali o Jezusu ali posredovali vrednote, ki jih prinaša: upanje, ljubezen, mir itd., ampak raje poslušajmo druge in od njih sprejmimo božično sporočilo v zavesti, da Sveti Duh deluje v srcih in življenjih vseh ljudi in da vsi, eksplicitno ali implicitno, nosijo v sebi odsev Božje luči, luči Božiča. Za nas kristjane je koristno, še ugotavlja nadškof, da nismo vedno “učitelji”, ampak najprej “učenci”, ki poslušamo, odkrivamo, se učimo in premišljujemo, in sicer v povezavi z upanjem, temo pastoralnega pisma in geslom svetega leta. V ljudeh, s katerimi živimo, prepoznajmo prisotnost upanja. Bodimo veseli tega in to delimo z drugimi. “Kajti vsi, kristjani in ne-kristjani, verni ali neverni, smo na poti, smo ‘tujci in popotniki na zemlji’ in hodimo proti cilju pod vodstvom upanja.” Kristjani poznamo ta cilj, vendar nimamo izključne pravice ne do njega ne do ljubezni. “Če bomo, kot Marija, odprli ušesa, oči, um in srce, sem prepričan, da nam bo Gospod ob Božiču podaril, da bomo odkrili, kako imamo veliko več sester in bratov, ki upajo, ljubijo in hodijo z nami, kot smo mislili.”

Buon Natale, Vesel Božič, Bon Nadal