Volilci Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja potegnili ročno zavoro

Teden v matični domovini

Začnimo pri zadnjih dogodkih minulega tedna. V nedeljo je potekal zakonodajni referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob skoraj 41-odstotni volilni udeležbi so zmagali nasprotniki zakona, ki so zbrali 53,4 odstotka glasov proti zakonu. Ker so dosegli tudi dovoljšnje število glasov, je zakon na referendumu padel. To v praksi pomeni, da državni zbor v obdobju enega leta po razglasitvi referendumskih rezultatov ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volilcev.

V taboru predlagateljev referenduma, zbranih okoli Aleša Primca, so bili seveda zadovoljni. Rezultat je po Primčevih besedah pokazal, da v Sloveniji spoštujemo bolnike, invalide in upokojence. “Kultura življenja je premagala kult smrti,” je še dejal. Opozicijske stranke so rezultat poleg tega preslikale še na vlado. V SDS so menili, da je rezultat nezaupnica vladi, premier pa da bi moral odstopiti. V NSi so pristavili, da večina Slovencev zavrača Golobovo vlado, Demokrati pa, da vlada nima več mobilizacijske sposobnosti. Vladne stranke in nekatera civilna združenja, ki so bili na strani Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so poudarili, da se z referendumom njihov boj za uzakonitev take pravice ni končal in da se bo po enoletni prekinitvi nadaljeval. “Ta zakon bo v tej državi zanesljivo sprejet, to je zgodovinska nuja,” je dejal Andrej Pleterski iz združenja Srebrna nit.

Tako smo zaključili še en referendumski cikel, ki bo ob neuspeli pobudi za referendum o pokojninski reformi zelo verjetno zadnji pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami. To je bil za volilce zagotovo tudi eden od najtežjih referendumov, saj je bilo vprašanje globoko osebno in je človeka postavljalo v precep. Poleg tega so bili volilci tudi na udaru laži ter bombastičnih in pretiranih interpretacij zakona, ki so jih nekateri udeleženci kampanje še posebej glasno ponavljali. Velja spomniti, da smo se o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na posvetovalnem referendumu že izrekali lani. Takrat je s precej podobno razliko zmagala stran, ki je zagovarjala uvedbo pravice. Ali je tehtnico v drugo stran prevesil zakon s svojimi določili, aktivna kampanja zdravniške stroke in katoliške Cerkve ali kaj drugega, bodo poznavalci ugotavljali v prihodnjih dneh. V grobem političnem smislu pa je to drugi referendum v tem letu, na katerem je desna/desnosredinska stran političnega pola z nestrankarskimi podporniki premagala levo/levosredinsko stran. Tudi o tem bodo analitiki v teh dneh zagotovo še kaj povedali.

V državnem zboru so medtem sprejeli t. i. Šutarjev zakon, ki so ga začeli pripravljati po smrti 46-letnega Novomeščana, ki ga je napadel pripadnik romske skupnosti. Zakon policiji in sodstvu podeljuje večja pooblastila za zagotavljanje varnosti, ukrepi pa posegajo tudi na področje sociale. Podprli so ga poslanci Svobode, SD, NSi in del SDS. Zakon so zasledili tudi v tujini in tako je Evropska komisija Slovenijo pozvala, da zakon izvaja tako, da ne bo nesorazmerno vplival na katero od skupnosti v državi. Pri tem velik del pravnih strokovnjakov in tudi številne nevladne organizacije še vedno opozarjajo na nekatera domnevno sporna določila zakona. Pravi test bo ta zelo verjetno doživel šele na ustavnem sodišču.

Ob tem smo dobili tudi nova ministra za pravosodje in notranje zadeve. Poslanci so za pravosodno ministrico podprli dosedanjo državno sekretarko na tem ministrstvu Andrejo Kokalj, za notranjega ministra pa poslanca Svobode Branka Zlobka. K političnemu paketu velja dodati še novico o novem predvolilnem povezovanju strank NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča. Podpisale so izjave o začetku pogovorov o možnem sodelovanju na parlamentarnih volitvah.

Za konec se moram vrniti na začetek tedna in iz prestolnice vreči pogled proti domu, kjer je v noči na ponedeljek lilo kot iz škafa. Močni nalivi so Goriškim brdom, občini Kanal ob Soči in nekaterim krajem v okolici Tolmina prinesli poplave in zemeljske plazove. Največ škode, ki se še popisuje, je bilo v Goriških brdih, kjer je ogromno plazov zasulo in odneslo več cest. Zaradi tega so bile več dni od sveta odrezane Kožbana in okoliške vasi, ki so zdaj s svetom povezane le za nujne primere. Ob ogromni škodi na cestah je ta precejšnja tudi v vinogradih in sadovnjakih. Obupanim vinogradnikom so brajde odnesli plazovi, na ravninah pa je trte in drevesa poškodoval močan tok naraslih rek. Več cest je močno poškodovanih tudi v občini Kanal ob Soči, kjer je bilo tudi več poplavljenih objektov. Narava nas zopet tepe.