Vizualni dialog treh umetnikov o preteklosti, spominu in sobivanju na meji

V Hiši Morassi Panizzolo v goriškem grajskem naselju so odprli razstavo Steva McCurryja, Alexa Majolija in Mete Krese

Na meji, kjer so se nekoč srečevale straže, se danes srečujejo pogledi. Tam, kjer so stale ograje, je danes prostor dialoga, skupnih spominov in tihih zgodb, ki se razkrivajo skozi svetlobo in senco. V prenovljeni Hiši Morassi-Panizzolo v goriškem grajskem naselju je v soboto, 25. oktobra, potekalo odprtje razstave Trije pogledi – Neobjavljene fotografske zgodbe za GO! 2025, pri kateri so sodelovali fotografi Steve McCurry, Alex Majoli in Meta Krese. Gre za enega osrednjih umetniških dogodkov v sklopu Evropske prestolnice kulture. Razstava bo na ogled do 18. januarja 2026, vsak dan med 10. in 19. uro.

Projekt je zasnoval Deželni center za raziskovanje in arhiviranje fotografije CRAF iz Spilimberga v sodelovanju z Deželo FJK, zavodom ERPAC in PromoTurismoFVG pod umetniškim vodstvom Alviseja Rampinija in Micheleja Smargiassija. Njuna želja je bila ustvariti vizualno srečanje treh pogledov – ameriškega, italijanskega in slovenskega –, ki bi vsak s svojo občutljivostjo razkril večplastnost prostora, prepletenega z mejami, spomini in čustvi.

Steve McCurry, legendarni ameriški fotograf in mojster barvnega portreta, se je posvetil ljudem, katerih življenja so zaznamovali razdeljenost, spremembe in povezovanje. Čezmejno ozemlje, meja, ki je bila in je več ni, ljudje in njihove zgodbe so mednarodno zvezdo fotografije navdušili in na podlagi intervjujev novinarja Roberta Covaza je McCurry ustvaril serijo živobarvnih portretov. Pri vsakem sogovorniku ali skupini sogovornikov je ustvaril dvojni pogled: najprej intimni portret, v katerem obraz razkriva razpoloženje, izkušnjo in notranji svet, nato pa širši posnetek, ki pripoved razširi v okolje. Na ta način posamezne zgodbe niso le osebne, temveč se zlijejo z duhom kraja in časa. Med Goričani, ki jih je fotografiral, so Anita Kravos (Po sledeh Nore Gregor. Priče večkulturnosti), Grazia Rusjan in Vili Prinčič (Nebo bratov Rusjan. Podvigi Edija in Pepija, pionirjev letenja), Andrej Kosič (Ulica dinarjev. Trgovska saga v Raštelu), Igor Komel (Izbrisana identiteta. Poitalijančeni slovenski priimki), Irma Humar (Manjšine in svetovi v malem. Jugoslovanka med Slovenci) ter Joško Gravner (Rebula na stičišču zgodovine in meja. Potovanje nazaj k izvoru vina). McCurry je v svoj objektiv ujel tudi “generacijo brez ograje”, mlade, rojene po odpravi meje leta 2007, ki poznajo delitev le še iz pripovedi starejših. Med njimi so Alex Devetak, Emma Bigaj, Sofia Provvidenti in Michela Franzotti. Vsaka izmed teh zgodb odpira pogled v drugačen obraz Goriške, gre za preplet osebnih usod, spomina in časa, ki se v fotografiji srečujejo v tihem dialogu med preteklostjo in današnjim trenutkom.

Delo drugih dveh fotografov, ki sta vključena v projekt, ne izhaja iz intervjujev, temveč se razvija po svobodnejših poteh navdiha. Alex Majoli, italijanski fotograf in član agencije Magnum Photos, je ustvaril črno-belo fotografsko pripoved o reki Soči, naravni meji, ki hkrati deli in povezuje. V njenem toku je ujel prizore iz vsakdanjega življenja ob meji: s festivala Okusi ob meji, s pevskega tekmovanja Seghizzi, iz požgane pokrajine Krasa, z mostu v Kanalu, kjer mladeniči skačejo v reko, kot bi hoteli preleteti preteklost. V njegovih podobah, ki so teatralične in metaforične, ljudje postanejo igralci svojih življenj, prostor pa oder, ki ga polnita realnost in močan simbolizem.

Slovenska fotografinja Meta Krese je pred začetkom projekta prebrala nekaj literature o zgodovini teh krajev, a je ugotovila, da bo najbolj avtentične zgodbe našla med ljudmi. Njeno delo se je razvilo v dinamične ali statične portrete. Pogled je usmerila v življenja družin, ki vsak dan prehajajo različne meje – fizične, čustvene ali simbolne. Njene zgodbe o pripadnosti, ljubezni in identiteti razkrivajo, da se meja največkrat razblini v vsakdanjosti. V njenih delih se velike barvne fotografije prepletajo z manjšimi črno-belimi prizori. Gre za sodoben poliptih, ki združuje svetlobo doma in zunanjost sveta. Njeni portreti Slovencev, Italijanov in priseljencev govorijo o sobivanju in skupnem prostoru, kjer raznolikost postane temelj sožitja.

Poleti 2024 so trije priznani mojstri reportažne fotografije, Steve McCurry (ZDA), Alex Majoli (Italija) in Meta Krese (Slovenija), preživeli del časa v Gorici in Novi Gorici ter ustvarili tri različne, a med seboj dopolnjujoče se fotografske cikle. Vsak od njih raziskuje mejo kot prostor srečevanja, kot prizorišče človeških izkušenj, kjer se preteklost in prihodnost zrcalita v sedanjosti.

Razstavo spremlja trojezični katalog, sestavljen iz treh knjižic (po ena za vsakega avtorja) z besedili Alviseja Rampinija, Michela Smargiassija in Roberta Covaza. Publikacija ni le dokument razstave, temveč poglobljen vpogled v umetniški proces in vlogo fotografije kot medija spomina in dialoga. Nastal je tudi dokumentarec, v okviru razstave pa bodo priredili tudi nekaj spremnih dogodkov.

Razstava Trije pogledi ni zgolj zbirka podob, temveč vizualna kronika prostora, ki je bil nekoč razdeljen in danes išče nove načine skupnega dihanja. V dialogu med barvo in črno-belim kontrastom, med notranjim in zunanjim pogledom razstava razkriva bistvo meje, ne kot ločnice, temveč kot stičišča, točke dotika. Hiša Morassi, ki s tem dogodkom simbolično ponovno odpira svoja vrata širši javnosti, si prizadeva postati most med Goricama, med kulturami in jeziki, med spominom in prihodnostjo. V treh umetniških pogledih, različnih in vendar ubranih, diha ena sama resnica: prostor, ki ga razdeli črta, vedno znova poveže ljubezen; vsaka zgodba postane neviden most, po katerem hodijo spomini, pogledi in ljudje.