Virtualna resničnost za okrevanje po možganski kapi

Piše: APE Fotografije: Alessandro S. Liverani

UNITS – Predstavitev rezultatov čezmejnega kliničnega raziskovalnega projekta

Program Evropske unije Interreg je namenjen čezmejnemu sodelovanju med državami, regijami in mesti v Evropi. Njegov cilj je povezovanje držav in regij, da skupaj rešujejo skupne izzive in izboljšujejo življenje prebivalcev. Taki projekti potekajo tudi med Italijo in Slovenijo, eden izmed njih je X-BRAIN.net, ki obravnava skupni izziv programskega območja na področju zdravstva v povezavi z razvojem in izboljšanjem raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanjem novih tehnologij v bolnišnice na programskem območju. Rezultate tega čezmejnega kliničnega raziskovalnega projekta so predstavili v sredo, 20. avgusta, na tržaški univerzi.

Projekt, pri katerem so sodelovali Oddelek za medicinske, kirurške in zdravstvene vede Univerze v Trstu, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Nevrološki oddelek Splošne bolnišnice Izola ter Nevrološka klinika SC Bolnišnice Cattinara ASUGI, predstavlja mrežo za čezmejno sodelovanje pri rehabilitaciji pacientov po možganski kapi z inovativnimi tehnologijami. Financiral ga je program Interreg Italija-Slovenija s skupnim proračunom 750 tisoč evrov. Cilj projekta, so povedali ugledni gostje profesor in koordinator projekta Gianni Biolo s tržaške univerze, dr. Luka Šlosar iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter profesor Paolo Manganotti, direktor Nevrološke klinike Bolnišnice Cattinara, je izboljšati učinkovitost rehabilitacije po možganski kapi, kar je ključni izziv za sodobno zdravstvo. Do tega lahko pride z uporabo ciljnega protokola že v prvih dneh, ki ga dopolnjuje uporaba inovativnih tehnologij. Gre za multimodalni pristop, je povedal profesor Biolo, ki združuje prehransko integracijo, kognitivno usposabljanje z uporabo virtualne resničnosti in predrehabilitacijske aktivnosti. Na ta način se lahko zagotovi ohranitev mišične mase in moči ter modulira procese reorganizacije centralnega živčnega sistema, ki so značilni za imobilnost, in tako omogoči hitrejše okrevanje po koncu obdobja neaktivnosti. Eksperimentalna faza je bila izvedena na zdravih prostovoljcih s povprečno starostjo 68 let, ki so deset dni ležali na postelji. Dr. Šlosar je pojasnil, da so prostovoljci opravili mentalno vadbo v imerzivnih in multisenzoričnih okoljih, ki je ohranila pretok nevroimunskih informacij in modulirala procese reorganizacije centralnega živčnega sistema. Na ta način je bilo mogoče spodbuditi ohranjanje mišične moči in pospešiti čas okrevanja. Profesor Paolo Manganotti pa je poudaril, da so kapi eden glavnih vzrokov invalidnosti na svetovni ravni in njihove posledice močno vplivajo na vsakdanje življenje. Zaradi tega je nujno, da se že v prvih dneh začne z usmerjenimi rehabilitacijskimi programi. Tako so s tem projektom uredili neke vrste aktivno sobo, opremljeno z napravami za virtualno resničnost, ki omogočajo varne, spodbudne in prilagojene vaje. Imerzivni in interaktivni vidik povečuje motivacijo in vztrajnost pacienta, kar sta ključna elementa za uspešno okrevanje, je sklenil prof. Manganotti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme