Vinogradništvo ima ključno mesto v kmetijstvu
Med kmetijskimi panogami na Tržaškem ima vinogradništvo posebno, vodilno mesto, saj kraška vina, tako vitovska kot malvazija, predvsem pa teran in zvrsti ali couvee'-ji, kot na primer brežanka, nekaterih vinogradnikov slovijo daleč po svetu.
Oživil se je torej ugled tržaških vin, ki se lahko sklicuje na ugled vse od srednjega veka, saj so tu pridelana vina slovela daleč naokoli in so jih dobro tržili tako v Benetkah kot na Dunaju. Veliko dogodkov nam potrjuje, da ima vinogradništvo kot gospodarska dejavnost tudi v sedanjem času ključno vlogo v našem kmetijstvu, saj se z vinom ukvarja sorazmerno največ kmetov, dodano vrednost vinogradništva pa predstavlja ohranitev urejenega območja, kar je pogoj tudi za spodbujanje gostinske ponudbe in turistični razvoj naših krajev.
To gonilno silo kmetijstva in vinarstva je bilo zaznati tudi ob predstavitvi 8. izvedbe dogodka Teranum in rdeča vina Krasa na sedežu tržaške trgovinske zbornice na Borznem trgu. Pobudo, ki jo bodo izpeljali v petek, 18. marca, v sesljanskem turističnem naselju Portopiccolo, so predstavili predsednik trgovinske zbornice Paoletti, v imenu Društva vinogradnikov s Krasa Matej Škerlj in za deželno združenje AIS Roberto Filipaz. Program letošnjega eno-gastronomskega dogodka se bo začel ob 15.30 v prostorih restavracije Bris, kjer bo strokovni posvet na temo Zgodovina terana, kraško vino brez meja. Prav gotovo bo to priložnost za oceno tudi sedanjih mednarodnih zapletov okrog terana. V prostorih Maxi's Restaurant pa bo od 17.30 do 22.30 sledila pokušnja v glavnem terana in drugih rdečih vin, pri katerih ima teran glavni delež. Svoja vina bo predstavljalo 33 proizvajalcev z obeh strani meje. Organizatorji še napovedujejo, da bo srečanje popestril svetovno znani slovenski kuharski mojster Tomaž Kavčič iz restavracije Pri Lojzetu z vipavskega dvorca Zemono. Vstop je predviden iz Sesljanskega zaliva, obiskovalcem pa bosta na voljo brezplačni parkirišči P3-P4.
V luči sprememb, ki jih doživlja trg vina zaradi novih evropskih določil, pa sta 1. marca Kmečka zveza in tržaška pokrajinska uprava organizirali v dvorani Centra za krajinsko promocijo v Sesljanu predavanje na to temo. Domenico Mastrogiovanni, odgovorni za vinogradništvo in vinarstvo pri Konfederaciji kmetov (CIA) in obenem član državnega odbora za vina s kontrolirano označbo pri kmetijskem ministrstvu, je kraškim in nekaterim briškim vinogradnikom predstavil novosti in spremembe na tem področju. Ugotavljal je, da so pravila sicer splošna in veljajo v vseh 28 državah članicah. Če pa v posameznih vinorodnih okoliših obstajajo določene specifične situacije, je potrebno uskladiti izvršilna določila, da bo mogoče te evropske normative smotrno izvajati na krajevni ravni. Krajevne institucije, stanovske organizacije in konzorciji za zaščito vin morajo poiskali ključ za razumevanje in izvajanje evropskih določil, zlasti glede specifičnih potreb, ki lahko ovrednotijo identiteto teritorija s pomočjo kontrolirane označbe porekla (se pravi DOC) in tipične geografske oznake (v it. je to kratica IGT).
Splošna evropska določila predvidevajo novosti glede vodenja registra vina, kar bodo odslej vodili s pomočjo telematskega sistema, glavna sprememba pa se nanaša na izvajanje norme o dodelitvi avtorizacij za pravico do vinogradniške dejavnosti. Do konca minulega leta smo poznali tako imenovane sadilne pravice, ki so bile v lasti posmezne vinogradniške kmetije. Evropsko določilo po novem predvideva sistem avtorizacij, kar pomeni, da gre za koncesijo, ki je dodeljena vinogradniku in jo ta ima, le dokler se s proizvodnjo grozdja in vina tudi dejansko ukvarja. Ko to neha, jo izgubi. Sama koncesija določene površine pa se vrne v skupni deželni lastninski fond, da ga nato dodelijo drugemu vinogradniku. V bistvu ne gre za kapital, ki pripada kmetiji, ampak dejansko pripada območju, to pomeni, da z njim v našem primeru upravlja dežela Furlanija Julijska krajina.
Še vedno pa ostaja pravilo, da za tistega, ki obdeluje manj kot 1000 kvadratnih metrov vinograda, ni potrebno nobeno vodenje registrov ali urejanja kakršnekoli dokumentacije, ker zakonodaja to obravnava kot površino, ki je namenjena družinski samouporabi. Ko pa bi prišlo do prehoda od družinske razsežnosti na večjo, namenjeno trženju vina, se mora vinogradnik vključiti v evropski sistem avtorizacij, obvezno mora voditi register in poskrbeti za vso ustrezno dokumentacijo, ki jo predvideva evropska skupna uredba trga vina.
MT
