Veliko sredstev iz EU, premier Janez Janša s svojo razlago pravne države!

Piše: Marijan Drobež

Teden v matični domovini

Slovenija še nikoli od osamosvojitve dalje ni prejela toliko sredstev iz virov in skladov Evropske unije, kot so ji namenili na nedavnem vrhunskem zasedanju voditeljev držav članic. Zaradi spremenjene usmeritve povezave, ki si prizadeva na novo ovrednotiti svojo vlogo in delovanje, kar se je odrazilo tudi pri razdelitvi denarja iz njenega proračuna za obdobje med leti 2021 in 2027 in iz sklada za okrevanje oziroma obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Nekateri v politiki zatrjujejo, da je zasedanje v Bruslju pomenilo zgodovinski dogodek. Slovenija je dobila več denarja, kot pa so slovenski oblastniki in morebitni drugi odločevalci pričakovali. Skupaj ima na voljo 10,5 milijarde evrov, od te vsote pa je 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Prispevek je evropska komisija, to je vlada povezave, odobrila, ne da bi Sloveniji postavila kakršne koli pogoje in zahteve, na kar so nekatera javna občila namigovala. Vlada je že sprejela več ukrepov in določila postopke za črpanje denarja, pa tudi izbrala dejavnosti, v katere bo investirala. Na prednostnem seznamu naložb so predvsem zdravstvo in domovi za starostnike. V Sloveniji okoli 12 tisoč starejših oseb že več let čaka, da bi bili sprejeti v dom za upokojence, pa sedanji zavodi za nove sprejeme nimajo ležišč, pa tudi ne zdravstvenega osebja. Premier Janez Janša, ki je svojo vlogo na vrhu EU dobro opravil, nekateri trdijo, da odlično, ni z nobenim uradnim dejanjem ali navedbo slovensko politiko premaknil v tako imenovano višegrajsko skupino držav, v kateri sta tudi Madžarska in Poljska. Slovenija se tudi ni odrekla vladavini prava. Prav obratno. Predsednik vlade je v Bruslju dejal, “da je vladavina prava tisti poglavitni pogoj, zaradi katerega je nastala EU, v našem konkretnem primeru pa je vladavina prava eden od razlogov, zaradi katerih se je Slovenija sploh vključila v Evropsko unijo”. Zatrjevanja in razlage predsednika vlade in njegovih sodelavcev v Bruslju in Ljubljani njegovih političnih nasprotnikov niso prepričala. Janeza Janše po vrnitvi z zasedanja EU niso, denimo, povabili na pogovor v kako informativno-politično oddajo na slovenski javni televiziji, TV Slovenija, pač pa je potek in sklepe vrha v Bruslju pojasnjeval in komentiral nekdanji slovenski premier Anton Rop. Komentatorju časnika Delo Janezu Markešu pa se je vseeno zapisalo, “da je prvi minister Janša te dni v Bruslju svojo zlorabo države dvignil na raven uradnosti. Škoda, ki grozi, je tako velika, da bi parlamentarne stranke morale ukrepati in preurediti koalicijo”. Svojo razlago vrha EU ima in jo je ponudila tudi evropska poslanka iz stranke Socialnih demokratov, Tanja Fajon. Pravi, “da voditelji niso dosegli soglasja, da bi v prihodnje črpanje evropskih sredstev neposredno pogojevali s spoštovanjem vladavine prava in z zavezanostjo njenim vrednotam”. Boji se, “da to lahko vodi v razkroj temeljev unije”. Premier Janez Janša pa je ponudil svojo razlago tega, kaj pomeni vladavina prava. Po njegovem “vladavina prava jamči oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse in s tem temelj svobode in normalnega razvoja tako posameznika kot države. Vladavina prava pomeni tudi, da so sodišča nepristranska, vladavina prava pomeni, da se ne krade volitev ali pa mandatov. Vladavina prava nadalje pomeni, da v državah članicah EU ne more biti in ne sme biti političnih zapornikov. Vladavina prava je tudi to, da nima samo ena politična stran v posesti vse medije. Vladavina prava bi morala tudi zagotavljati, da se sredstva, zbrana iz davkov in drugih dajatev, pri delitvi uporabljajo za blaginjo tistih ljudi, ki ta sredstva prispevajo”. Na takšne navedbe in trditve Janeza Janše se je hitro odzval Matjaž Han, vodja poslanske skupine stranke Socialnih demokratov v državnem zboru. V časopisu Delo je sporočil, “da imajo Socialni demokrati odgovornost, da Slovenijo zaščitijo pred grobimi posegi v demokracijo. Sedanja vlada je namreč tveganje za demokracijo, sodstvo in za medije”. Aktualen dogodek se je zgodil na Brdu pri Kranju, kjer so obeležili desetletnico članstva Slovenije OECD, to je v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Generalni sekretar OECD Jose Angel Gurria je na slovesnosti poudaril, “da je Slovenija dokazala, da je enakopravna in uspešna članica te organizacije. V imenu države je politiko in ukrepe za predvidene reforme pojasnjeval zunanji minister dr. Anže Logar. Vendar so ga v oddaji Odmevi TV Slovenija istega dne zvečer prezrli in ga sploh niso omenili. V Sloveniji so ljudje zelo zaskrbljeni zaradi ponovnega naraščanja epidemije covida-19. Pri tem vpliv okužb iz tujine ni več pomemben, saj močno prevladuje širjenje virusa po manjših krajih in domovih za starostnike, znotraj države. Zdravniška zbornica Slovenije je izdala opozorilo, “da bi nam epidemija lahko ušla izpod nadzora, pri čemer se je sklicevala tudi na zaskrbljenost Fidesa, to je sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Največ novih okužb se lahko razširi na zasebnih druženjih in zabavah, v raznih klubih, v gostiščih, na porokah z veliko prisotnih udeležencev, pa seveda s sproščenim obnašanjem v tujini. Na Finskem so že zaznali naraščanje okužb z virusom v Sloveniji in sklenili, da je vstop slovenskih državljanov k njim mogoč samo z dokazili, da so zdravi. Pristojni v slovenski vladi pa sporočajo, da bodo v primeru novega vala epidemije uvedli nove zaščitne ukrepe. Kakšne, pa ni znano. Za sprostitev duha in boljše razpoloženje navajam sporočilo o zanimivi ugodnosti, izvirni na Slovenskem. Okoli 600 tisoč upravičencev iz različnih skupin prebivalstva je dobilo pravico do brezplačnih vozovnic za medkrajevni avtobusni in železniški promet. Vozovnice dobijo v nekaj minutah na avtobusnih in železniških postajah. Doslej so izdali že okoli 81 tisoč takšnih vozovnic, pravico do njih pa imajo upokojenci, osebe starejše od 65 let, invalidi, vojni veterani, pa tudi dijaki in študenti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme