Vejna spet obarvana slovensko

Praznik sv. bratov Cirila in Metoda: po štirih letih spet maša v slovenskem jeziku

Na Vejni so se v nedeljskih večernih urah zbrali številni verniki, da bi s slovesno sveto mašo obeležili praznik sv. Cirila in Metoda, sozavetnikov Evrope in slovanskih apostolov. Po štirih letih, ko je slovenska skupnost ostala brez tradicionalne proslavitve na Vejni, je v tem romarskem svetišču nad Trstom – v njima posvečeni kapeli v spodnji cerkvi – pretekli 5. julij spet zadonela slovenska beseda in pesem. Letošnje bogoslužje je bilo tudi zaznamovano s posebnim pastoralnim dogodkom, saj ga je vodil poljski novomašnik Mateusz Gach, ki je celotno mašo vodil v slovenskem jeziku, ob njem so somaševali slovenski duhovniki na čelu s tržaškim vikarjem za slovenske vernike Tomažem Kunaverjem.

Praznik sv. Cirila in Metoda ima za slovenski prostor poseben pomen, saj brata, sicer grškega rodu, predstavljata temelje naše kulturne in duhovne identitete. V 9. stoletju sta s svojo misijonarsko dejavnostjo širila krščansko oznanilo; s stvaritvijo glagolice in prevodi bogoslužnih besedil v slovanske jezike sta omogočila razvoj pismenosti in krščanstva na način, ki so ga ljudje razumeli. Njun godovni dan je torej priložnost za ovrednotenje njunega dela in pomena s kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega vidika.

Nastop mladega novomašnika Mateusza Gacha, ki je iz Poljske prišel pred dvanajstimi leti in bil posvečen pred mesecem dni, je bil deležen toplega odziva vernikov, ki so z zanimanjem prisluhnili sporočilu o pomenu vere in ljubezni do Boga. “Jaz sem sedaj novomašnik,” nam je povedal, “in vidim, kako je pomembno – kot sta to naredila ta dva svetnika – vprašati Boga, kaj je moje poslanstvo, zakaj me je ustvaril, kakšen smisel ima življenje, kako ljubiti. In ko odkrijemo, da ne znamo ljubiti, lahko odkrijemo, da ima Bog odgovor, da odkrijemo pot, ki nam jo je dal Jezus Kristus.”

O svetnikih pa je še dodal: “Ciril in Metod sta bila pravzaprav navadna človeka, nista imela supermoči, ampak sta sledila Gospodu. Zato sta danes tako poznana in češčena. Za Slovence v zamejstvu je zelo pomembno videti, da sta onadva, čeprav sta bila Grka, prišla z evangelijem in imela tako ljubezen za ljudi – pravzaprav tujce – ter videla, da so to ljudje, ki si želijo spoznati Boga. In zato nista gledala, kakšen jezik govorijo, ampak sta pokazala ljubezen. In oni so to videli in zato tudi sprejeli evangelij. Prišla sta in govorila v njihovem jeziku, niso se čutili prisiljeni, da sprejmejo nekaj tujega, ampak nekaj, kar je lahko tudi njihovo.”

Praznik tako vsako leto znova odpira vprašanja o koreninah in medsebojnem razumevanju. Dogodek je minil v duhu hvaležnosti in povezanosti, s čimer so zbrani verniki simbolno potrdili predanost vrednotam, ki sta jih pričala že apostola Slovanov.