V spomin našemu Tehniku
In memoriam / Oskar Ušaj (1936–2025)
S težkim srcem smo nekdanji gimnazijci in licejci, rojeni v letu 1959, ki smo v petletju 1973/1978 obiskovali slovenski klasični licej Primož Trubar v Gorici, izvedeli, da je 14. decembra 2025 umrl gospod Oskar Ušaj.
Rodil se je v Gorici 14. aprila 1936, kot je sam rad povedal, na Cingrofu; tako se je nekoč imenovelo naselje v okolici dvorca Coronini na Drevoredu XX. septembra. Šolo je obiskoval v Gorici, najprej italijansko, nato slovensko, in diplomiral na strokovni šoli kot finomehanik. Najprej se je zaposlil kot kovinostrugar v delavnicah OMG v Gorici. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletia je opravil natečaj in vstopil v službo na slovenskih šolah v Gorici, kjer je ostal do upokojitve. V letih našega obiskovanja liceja Trubar in seveda tudi pozneje je bil zaposlen kot tehnik. Med sabo smo ga dijaki imenovali samo Tehnik. Skupaj z ostalimi postrežniki je spadal med tisto neučno ali pomožno osebje, na katero smo bili študentje zelo navezani, bolj kot na profesorje, do katerih seveda ohranjamo spoštljiv spomin. Postrežniki in Tehnik pa so bili vendarle nekaj drugega. Vedeli smo, da so nam bili zaradi svoje dobrohotnosti in človeške topline vedno blizu. V šolskem poslopju smo jih imeli za naše zaveznike. Ta vez, to prijateljstvo, če smem tako reči, se je ohranilo tudi potem, ko smo po opravljeni maturi zapustili licej. Redno, dokler so bili pri življenju, smo jih ob naših letnih srečanjih obiskovali na njihovih domovih in tako ostali v stalnem stiku z njimi.
Oskar je bil poslednji od njih, ki so odšli v večnost. Ohranili ga bomo, kot vse ostale, v toplem in hvaležnem spominu.
