V iskanju Vstalega

Misel Antona Bedenčiča

Prazniki so lahko tudi prazni

Velikonočni prazniki so za nami. Mnogo lepih člankov, sporočil, čestitk in želja je bilo izrečenih in napisanih. Pri velikonočnih obredih so se zbirali verniki in na sam vstajenjski dan mnogi tudi iz tradicije. Za mnoge so bili pomembnejši blagoslovi oljk in hrane. Bile so procesije, radostno petje. Povsod je odzvanjal Kristus je vstal, aleluja, aleluja.

Iskati Vstalega

Če je Kristus vstal, mora nekje biti. In če je vstal, zakaj je vstal. V nebesa mu ni bilo potrebno iti. Tam je kot Božji Sin vedno bil. Saj On je Alfa in Omega vsega. Ko je hodil po palestinskih tleh kot človek iz mesa in krvi, ki ga je On ustvaril, je hotel nekaj sporočiti. Ob srečanjih z ljudmi jim je odkrival čisto podobo Boga Očeta, Boga ljubezni. Bolelo ga je, da so ljudje imeli napačno podobo o Bogu. On ga je poznal. Edini v popolnosti. Sporočal je, da odnos do tega Boga ni trepet, temveč radost in sreča.

Pot iskanja

In tako sem začel pot iskanja. Z mislijo sem preletel kraje in dežele. Zbiral sem dogodke. Vojne in nasilje. Ubijanje otrok, žena, sovraštvo, prevare, izkoriščanje ljudi za bogatenje, razvrat polnijo prek ekrana vsakdanje novice. Iščem Vstalega. Bolj ko ga iščem, bolj je prisoten Križani. Trpeč, zasmehovan, popljuvan, krvaveč, umirajoč.

Ustavim se in pogled mi zdrsi po komaj prebujajoči se pomladi. Brstenje vsepovsod, prvo cvetenje. Kot potoki vodá žubori življenje. Življenje. Življenje. Kje je tvoja moč? Ali izhaja od človeka. Ne. On ga le uničuje. Zakaj? Ker človek tudi v sebi uničuje življenje in ga zato prenaša v naravo.

Moč življenja

Od kod torej izhaja ta moč življenja? Iz Življenja, čigar notranja energija je Ljubezen. Vendar živimo na zemlji. Tu je neprenehen boj med življenjem in umiranjem. Življenje dreves, rastlin, živali, človeka kot biološkega bitja napadajo mnogi zajedavci in uničevalci. Ti prinašajo smrt. Življenje se proti njim bori z vso močjo. Mnogo pomočnikov ima.

Človek ima tudi še drugo življenje, ki ni biološko. Lahko mu rečemo življenje osebe, duhovno, notranje. Težko je najti pravi izraz. Tudi tukaj obstaja boj med življenjem in smrtjo, boj med dobrim in zlim, med človečnostjo in barbarstvom, med ljubeznijo in sovraštvom.

Srečanje

VSTALI rojeva življenje. V človeku. Vstal je, da je med nami. Obdaja nas kot zrak. Hodi z nami. Nam razlaga kot učencema v Emavs. Pa ga ne vidimo. Čaka, da lahko vstopi. Vstopi, če ga povabimo. Ko razlomi kruh, se nam odpro oči. Bilo je to srečanje oseb. Ob lomljenju kruha je Jezus vedno med nami. So naše verske skupnosti res take? Naš odnos do njega zato ne more biti le umsko spoznanje in priznanje njegovega vstajenja. Tudi ni čustveni, romantični odnos kot neka intima. Srečanje z Vstalim je odločitev iti za njim, mu slediti, mu dopustiti, da stopi v nas. Tudi v današnjem času želi biti utelešen. V nas. Zato je vstal. Da živi med nami in v meni. Kako lepa je pesem Jezus v meni naj živi.

Boj med dobrim in zlim

Kot biološko življenje ima tudi duhovno, notranje življenje svoje uničevalce. Že sami smo tako krhki. So pa tudi organizirane oblike uničevanja človeka kot človeka. Hočejo uničiti temeljne vrednote, celo biološke danosti. To je nova kultura, kultura smrti, ki se kot temni strupeni oblak plazi med ljudmi.

Zmaga nad smrtjo

Jezusovo vstajenje je zmaga nad smrtjo. Zmaga je možna po boju. Vstali Jezus je ŽIVLJENJE. Govori nam: “Prišel sem, da bi imeli življenje.” Proti kulturi smrti se je torej treba boriti. Kot se je boril sam Jezus. Najprej moramo razčistiti pri sebi. Odpovedati se moramo skušnjavam sveta, kot On v puščavi. Če smo še pod vplivom teh skušnjav, se ne bomo mogli uspešno boriti za Življenje. Najprej mora v nas zaživeti novo življenje, kot dar večne Ljubezni. Ne bomo več bežali. Kot učenca iz Emavsa se bomo z Njim vrnili v svoj vsakdan. Ne več kot boječi, temveč kot nosilci življenja … Upanja … Ljubezni, ki je močnejša od smrti …