V Gospodu je zaspal zadnji čedermac g. Božo Zuanella
V 84. letu starosti je zaradi neozdravljive bolezni v torek, 6. maja, v bolnišnici v Vidmu umrl duhovnik, raziskovalec in publicist Božo (Natalino) Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji. V duhovnika je bil posvečen leta 1965, po njegovi novi maši ni bilo nobene druge slovenske v Benečiji, zato mediji poudarjajo, da je to bil zadnji čedermac.
Zuanella se je rodil v Bijačah v občini Podbodnesec za Božič leta 1941. Ljubezen do maternega jezika so mu vcepili starši še v časih, ko je bila slovenščina prepovedana. Kot samouk se je kasneje učil slovenskega knjižnega jezika. V videmsko semenišče je stopil pri enajstih letih, v duhovnika je bil posvečen 29. junija pred 60 leti. V razredu je bilo pet Beneških Slovencev (poleg njega še Marino Qualizza, Dionizij Matevčič, Mario Garjup in Lorenzo Caucig), vsi so postali duhovniki. Navdihnil jih je Ivan Trinko, veliki “buditelj Beneških Slovencev”, pomembno vlogo pa je imel tudi Anton Cuffolo (1889-1959), ki ga je France Bevk opisal v Kaplanu Martinu Čedermacu. Novo mašo je Zuanella pel v Matajurju, nato je bil nekaj mesecev v bližini Rima (udeležil se je zaključka Drugega vatikanskega cerkvenega zbora 8. decembra 1965 na Trgu svetega Petra), nakar je bil kaplan v Gallerianu v Furlaniji. Leta 1971 je postal župnik na Tarčmunu in v naslednjih letih še v Sovodnji in Gorenjem Barnasu ter v Matajurju, kjer je z bratom Paskvalom, diakonom vzhodnega obreda, živel v družinski hiši. Ob vrnitvi v rojstne kraje je poglobil znanje slovenskega jezika. Obiskoval je tudi poletni Seminar slovenskega jezika, kulture in literature v Ljubljani. Začel je raziskovati in pisati o imenoslovju ljudi ter krajev v Benečiji in o njeni zgodovini. Zbiral je tudi narodno blago. Svoje raziskave je objavljal v Domu, pisal pa je tudi za Novi Matajur, Trinkov koledar, Primorski slovenski biografski leksikon in druge publikacije. Sodeloval je z raznimi slovenskimi društvi in bil strasten planinec.
Zuanella je odigral dragoceno vlogo kot eden od utemeljiteljev in spodbujevalcev narodnega ozaveščanja in preporoda Beneških Slovencev. Njegovo ime je neločljivo povezano s knjigo “Gli anni bui della Slavia”, “Mračna leta Benečije” o povojni raznarodovalni politiki v Nadiških dolinah, ki je izšla leta 1996 v italijanščini in dve leti kasneje v slovenščini. Avtorja, Zuanella in msgr. Marino Qualizza, sta zaradi tega dela doživela proces, ki se je vlekel kar nekaj let, na koncu pa sta bila oproščena. Leta 2021 je Zuanella ob Dnevu slovenske kulture prejel odlikovanje krovnih organizacij. V zadnjih letih mu je bil v veliko veselje dvojezični verouk v Špetru, končno je prišlo do slovenskih prvih svetih obhajil.
Pogreb je bil v cerkvi v Špetru 9. maja popoldne. Maševal je videmski nadškof Riccardo Lamba.