“Uresničil sem svoje otroške sanje!”

Pogovor / Ivan Gregori

Ljubezen do narave, domače zemlje in predanost so temeljne vrednote Ivana Gregorija, mladega kmeta, doma iz Brišč, ki je pred nekaj leti uresničil svoje sanje in iz nič ustanovil svojo kmetijo, na kateri prideluje kar šestdeset različnih sort zelenjave, goji oljke in trte. Z njim smo se pogovarjali o samem začetku njegovega delovanja in še marsičem.

Povej nam kaj o sebi in svoji dejavnosti.

Svojo dejavnost sem odprl pred nekaj leti. Imel sem veliko srečo, da je babica pred časom kupila številna zemljišča, tako da sem imel na razpolago kar nekaj obdelovalne površine. Začel sem z gojenjem oljk, nato trt, nazadnje pa s pridelovanjem sezonske zelenjave. Investiral sem kar nekaj denarja v dejavnost, dobil sem tudi številne subvencije, poleg tega pa so mi na začetku pomagali tudi starši in seveda babica Sonja, za kar sem jim in jim bom vedno zelo hvaležen. Svoje pridelke sem najprej začel prodajati v bližnji lokalni trgovini, ki nudi naravne in bio pridelke, nakar sem odprl svojo prodajalno. Pred tem sem zaključil študij na kmetijski šoli Itas Brignoli pri Gradišču ob Soči, kar mi je brez dvoma dalo trdno bazo za svojo dejavnost.

Kako to, da si sploh odločil za to dejavnost?

Že v otroških letih sem vedel, da bom v življenju delal v naravi oz. kmetijskem sektorju. Nisem točno vedel, v kateri panogi kmetijstva, gotov pa sem bil, da se bom usmeril v to. Uresničil sem svoje otroške sanje!

Začetek je bil verjetno težak?

Res je, začel sem kar z nule. Moral sem zorati vso zemljo, očistiti vse površine, premakniti kar veliko kamenja, porezati robido, popraviti zidove itd. Veliko sem se zanimal, učil, bral knjige, se posvetoval z drugimi, rekel bi, da sem samouk. Seveda sem tudi veliko zgrešil, ampak kot vsi vemo, se iz napak naučimo in rastemo. Res je bilo in je veliko dela, ko pa delaš, kar ti je všeč, je delo vredno truda.

Ivan, kako poteka tvoj dan?

Zbudim se zgodaj zjutraj, približno okoli pete ure in pol, in najprej poskrbim za svoje tri hišne ljubljenčke, svoje konje. Nadaljnje delo pa seveda zavisi od dneva in dnevne potrebe. Ob ponedeljkih pobiram zelenjavo, ob torkih delam na njivi, v sredah v vinogradu, ob četrtkih skrbim za vrt, ob petkih pobiram zelenjavo in ob sobotah zjutraj nudim pridelke v prodajalni. Nedelja pa je večinoma moj prost dan, včasih grem s konjem ali pa k morju lovit ribe. Moji delovni dnevi se končajo približno ob deseti uri zvečer. Dela imam res, kolikor hočem. Višek dela je od aprila do nekje oktobra, od takrat do januarja pa ga je manj, seveda zaradi mraza. Sezono začnem na zemljiščih v vasi, nato pa se selim vedno bolj proti morju, v kriške brege, kjer ni burje.

Kaj pa prideluješ?

Moja kmetija obsega trenutno približno 22 hektarjev zemlje. Največ je gozdov in travnikov, potem oljk in trt, nato pa vrtov. Imam pa jo seveda namen razširiti. Oljke in trte gojim v bregih pod Križem, zelenjavo pa tu v vasi. Pridelujem kar 60 različnih sort zelenjave: različne vrste solate, čebulo, paradižnike, bučke, jajčevce, špinačo, rdečo peso, blitvo itd. Vsako soboto v svoji prodajalni nudim vsaj 15 različnih sort zelenjave. Trenutno imam paradižnike, bučke, čebulo, jajčevce, papriko, jagode, krompir, blitvo in še marsikaj.

Trenutno prodajam svojo zelenjavo tudi nekaterim restavracijam in trgovini, seveda so nova sodelovanja vedno dobrodošla.

Misliš, da imajo tu pri nas mladi kmetje dovolj podpore?

Ja, seveda. Treba pa je slediti vsem novostim, se pozanimati in delati na tem. Osebno sem dobil res veliko podpore, predvsem finančne. Evropa nameni velike zneske vsaki državi za kmetijstvo. Država oz. v tem primeru Italija razdeli denar deželam, ki nudijo določene natečaje, na katere se lahko vsak kmet prijavi. Res je, da mora kmetija izpolnjevati številne pogoje in da je veliko “birokratskega” dela za tem. Če pa slediš, se pozanimaš in se trudiš, je res veliko pomoči.

Kaj pa nove tehnologije v kmetijstvu?

Kar se tiče manjših, domačih kmetij, kot je moja, tehnologija pride na vrsto pri večjih mehaničnih delih, na primer pri uporabi traktorja itd. Drugo delo pa je vse ročno, ker gre praktično za domače “obrtniško” delo. Tehnologija in mehanizacija sta bistveni pri industrijskih objektih oz. na kmetijah, ki pridelujejo industrijske količine. To pa po eni strani škoduje manjšim kmetijam zaradi nastanka nekonkurenčnih cen. Velja pa tudi omeniti, da v našem prostoru oz. na Krasu, na primer v bregih pod Križem, sploh nimam možnosti uporabe večjih mehaničnih pripomočkov.

Kaj pomeni biti mladi kmet danes?

Po mojem mnenju pravi heroj. Delo na kmetiji je res trdo delo, ki vzame veliko truda in veliko časa. Včasih, ko vremenski pogoji niso najboljši se sprašuješ, ali sploh kaj velja ves trud, ki ga vlagaš v delo. Tukaj na Krasu so pogoji res posebni in težki in od kmeta zahtevajo veliko predanost delu. Kvaliteta naših produktov pa je brez dvoma višja, tudi stranke se danes zavedajo, da imajo oz. imamo veliko srečo, da lahko razpolagamo s tako kvalitetnimi pridelki tu pri nas na Krasu. Mislim, da moramo ščititi ta naš prostor in ga naprej negovati, da bomo lahko še naprej imeli kvalitetne pridelke.

Ivan, kaj je potrebno za uspešno delovanje kmetije?

Brez dvoma organizacija, izkušnje in trajnost. Vedno je treba izpopolnjevati svoje znanje, opazovati in skrbeti za svojo zemljo. Vedno se lahko zgodi kaj novega ali se kaj spremeni iz dneva v dan, tako da je treba vedno biti pripravljen.

Imaš kak dober kmetijski nasvet?

Dobro je treba poznati zemljo, na kateri prideluješ, sorto zelenjave ali pa drugih pridelkov, podnebje prostora in seveda razne rastlinske parazite. Zemljo je treba dobro zrahljati in zalivati, ne pa preveč.

Delu in kmetijski dejavnosti mladega Ivana Gregorija lahko sledite tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram pod @az.agricola_kmetijaivangregori. Prodajalna zelenjave je odprta ob torkih od 15. ure do 19. ure in ob sobotah od 9. ure do 12.30 na naslovu Brišče 22/b, na poti iz Križa proti Božjemu polju.