Tukaj in zdaj

Evropo te dni duši eden najhujših vročinskih valov v zgodovini meritev, Italija pa je znova v središču ognjenega obroča. Temperature, ki presegajo 40°C, v tem času niso več redkost, ampak nova normalnost. Oblasti in zdravstveni organi vsak dan opozarjajo na pravilno vedenje v teh dneh, medtem po spletu vidimo tudi ljudi, ki z lahkoto kuhajo hrano v ponvi na vrelem avtomobilu kot dokaz neverjetne vročine. Vsi ti signali – rdeča opozorila, pregoreli asfalt, opozorila zdravnikov – niso le vidne “značilnosti” poletnih dni, simptomi letnega časa, to so jasne in hude posledice podnebnih sprememb, konkreten znak, da problem je, obstaja tukaj in zdaj. Kljub temu da nas je minuli konec tedna hud vročinski val zapustil za nekaj dni, se temperature niso dokaj znižale. Kaj pa nas še čaka? Gotovo, da so take poletne nevihte in neurja kar običajni, zaradi velike količine vlage v zraku so padavine pogosto zelo močne, lahko pa pride tudi do zelo intenzivnih ploh, ki v kratkem času povzročijo hude poplave. Najaktualnejši primer je katastrofa, ki se je prejšnji konec tedna pripetila v mestu Austin v zvezni državi Teksas na jugu ZDA, kjer je po obilnih padavinah reka Guadalupe izredno hitro narasla in povzročila 59 smrtnih žrtev, med njimi je 38 odraslih in 21 otrok, še naprej pa iščejo pogrešane otroke. Vsekakor je takih neviht vedno manj, vedno pogostejša pa so obdobja visokih temperatur, ki so odraz hitrega segrevanja planeta.

Menim, da smo sami krivi za to nenehno in neskončno segrevanje. Sežiganje in kurjenje fosilnih goriv, krčenje gozdov in živinoreja vse bolj vplivajo na podnebne in temperaturne razmere na Zemlji. Človekove dejavnosti imajo konkreten vpliv na podnebje, kajti v ozračje sproščajo, poleg tistih, ki so že naravno prisotni, ogromne količine toplogrednih plinov. Po podatkih Evropske komisije je obdobje 2015-2024 bilo najtoplejše zabeleženo desetletje v zgodovini. Povprečna globalna temperatura je lansko leta bila 1,55 °C višja od predindustrijske ravni. Človekovo delovanje trenutno povzroča globalno segrevanje za 0,25 °C na desetletje. Povečanje temperature lahko torej resno negativno vpliva na naravno okolje ter zdravje in dobro počutje ljudi, hkrati pa se bo tudi znatno povečalo tveganje za nevarne in verjetno katastrofalne spremembe globalnega okolja. Mednarodna skupnost, predvsem Evropska unija, se je zaradi kritičnega stanja odločila za uvedbo posebnih smernic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. EU je v skladu z uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov sprejela pravila za zagotovitev načrtovanja, spremljanja in poročanja o napredku pri doseganju svojih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030, ki želijo zmanjšati emisije za 55 %. Poleg tega namerava Evropa postati do leta 2050 prva podnebno nevtralna celina. Ta cilj, ki je del evropskega zelenega dogovora, predvideva zmanjšanje emisij in povečanje odvzema toplogrednih plinov iz ozračja, da lahko dosežemo neto ničelne emisije le-teh. Evropska unija si torej prizadeva za prehod na bolj zeleno in odpornejšo Evropo, do tega pa bodo torej vodili obsežni ukrepi, med katerimi so energetska preobrazba, industrijska modernizacija, obnovljivi viri ter prilagajanje in okrepitev naravnih sistemov.

Boj proti podnebnim spremembam zahteva skupen trud vseh, od posameznikov do skupnosti, podjetij in držav. Skupaj, z majhnimi in odgovornimi koraki, kot je uporaba javnega prevoza ali kolesa namesto avtomobila, varčevanje z energijo, ločeno zbiranje odpadkov, uživanje lokalne in sezonske hrane ter kupovanje bolj kakovostnih izdelkov, lahko pripomoremo k spremembi. Pri tem lahko sodeluje vsak od nas, da ne bomo “zakurili” prihodnosti naših otrok.