Tržaška pravljica napovedala zbirko Mojce Petaros
Z dogodkom v sklopu letošnje Barkovljanke je DSI začel niz tradicionalnih ponedeljkovih večerov
“V Trstu, zlasti v zimskem času, nastopijo dnevi, ki jim domačini pravijo burjini dnevi. Od nekod se prikrade slavna burja, da bi prevetrila mesto. Ga ,spucala‘, kot bi temu rekli po domače.” Tako se začne Tržaška pravljica Mojce Petaros, ki so jo v ponedeljek, 6. oktobra, na prisrčnem večeru v prostorih TPK Sirena literarno-umetniško interpretirali člani Radijskega odra: Manica Maver, Anka Peterlin, Jan Gregori, Alenka Hrovatin, Peter Raseni, Julija Berdon in Tomaž Susič.
Zgodba mlade nadobudne tržaške ustvarjalke pravljično pripoveduje o odnosu Tržačanov do burje, ki je neločljivo povezana z mestom v zalivu. Kdaj traja tudi več dni – v zgodbi pa ne neha pihati niti po desetih dneh. Tako se razprava sproži celo v občinskem svetu, kjer protagonistka zgodbe, županja Lavinia Furlan, doživlja tako predloge kot zasmehovanja in kritike kolegov svetnikov. V negotovosti, ki je prežemala Tržačane, se pri županji oglasi otrok, ki pove, da zna poslušati burjo in ve, zakaj ne neha pihati. Burja se stalno oglaša, a je nihče ne razume in noče poslušati – ne želi več biti nevidna.
Predstavniki tržaške skupnosti se tako sprašujejo, kaj lahko storijo, in res uvidijo, da se sicer radi ponašajo z burjo kot posebnostjo mesta, a v resnici komaj čakajo, da odide. Zato se odločijo, da ji posvetijo tržaško regato, ki se prav v tistih dneh pripravlja na začetek. Upajo, da bo burja darilo sprejela in umirila svojo silo, da bodo pogoji in veselje za plovbo popolni. In res, burja ni trgala jader, ampak jih je nežno božala in jih odločno usmerjala ter se tako someščanom zahvalila za poklon.
Na večeru, ki sta ga s klavirskimi skladbami obogatila nadarjena pianista Glasbene matice Louis Thibault Zanette in Evan Miliani iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli, so prisotne pozdravili podpredsednik TPK Sirena Rado Fonda, predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič in predsednik DSI Martin Brecelj.
Srečanje v režiji Slovenske prosvete in v sodelovanju z DSI, Radijskim odrom, založbo Mladika, Glasbeno matico in TPK Sirena so priredili v sklopu letošnjega Slovenskega pozdrava Barkovljanki in je obenem odprlo sezono tradicionalnih ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Tržaška pravljica Mojce Petaros je bila kot nalašč primerna za ta čas.
O nastanku zgodbe ter njenem odnosu do morja in Trsta je v kratkem pogovoru z urednico pri založbi Mladika Nadio Roncelli spregovorila avtorica Mojca Petaros. Tržaška pravljica je del širše zbirke, ki jo bodo uradno predstavili 16. oktobra v Librarni na Opčinah.
Mlada ustvarjalka in prevajalka je prisotnim povedala, da je bila nekoliko živčna zaradi zvočne upodobitve zgodbe, saj se je bala morebitnih pomanjkljivosti, a se je pokazala kot zelo pozitivna izkušnja – za kar gre posebna zahvala tudi članom Radijskega odra.
Urednica jo je nato vprašala, kakšen je njen odnos do morja, jadrnic, burje in Trsta. Mojca Petaros je povedala, da je morje pravzaprav težko ločljiv člen njenega življenja, saj ji je njegova bližina dragocena in daje posebno energijo. Predvsem ob sprehodih jo razgledi na morje vedno navdihujejo in se jih nikoli ne naveliča. Odnos do burje je podoben tistemu, ki ga ima junakinja zgodbe Lavinia: ni ji prijetna, predvsem v zimskih dneh, ko so dnevi z burjo še bolj mrzli, po drugi strani pa jo rada posluša, saj ima zvok burje poseben čar.
Mojca Petaros, ki je o jadranju povedala, da bi se v prihodnje rada naučila njegovih osnov, je ob koncu še obrazložila globok odnos do mesta Trst, ki je pravzaprav nakazan v zgodbi. Zgodba je primerna tudi kot uvod v predstavitev zbirke, ker nakazuje teme, ki se v knjigi pojavljajo. Tržaška kulisa je med najpomembnejšimi navdihi ustvarjalke, ki pri pisanju večkrat izpostavlja odnos med Trstom in Slovenijo oziroma tujino ter v pripoved vnaša tudi avtobiografske poudarke.
