Trije dogodki iz preteklosti devinskega gospostva

V letu, ki je pred nami, bomo obeleževali 300-letnico tolminskega ali primorskega punta, kot bi bilo bolj pravilno zapisati, saj je tedaj ta punt dosegel tudi druge kraje na Primorskem, med drugimi Devin. Ob tej bližnji okrogli obletnici je pred kratkim obnovljeni Jus Devin v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo v petek, 21. septembra, v stari devinski šoli, kjer so že skoraj tri desetletja učilnice Jadranskega zavoda Združenega sveta, priredil izredno lepo obiskano dvojno predavanje zgodovinarja Aleksandra Panjeka, izrednega profesorja in raziskovalca Primorske univerze iz Kopra. Po uvodnem pozdravu predsednika jusa Vladimira Mervica in odbornice za kulturo Marije Brecelj je prof. Panjek predaval v slovenščini in italijanščini in v obeh primerih pred nabito polnim razredom osvetlil tri dogodke, ki govorijo o upornosti tedanjih prebivalcev tukajšnjih vasi.
Zgodbe, ki jih je orisal, je strnil pod naslov Sum o uporu – 1635, mačja godba – 1651 in upor iz leta 1713. Prva zgodba je iz leta 1635, ko je bil na Slovenskem velik kmečki punt, ki je zajel zlasti Štajersko, pa tudi širše področje na Postojnskem. Tedaj so na Devinskem gradu zaslišali Ivana Simoneto iz Zgonika, kot osebo, seznanjeno z dogodki, saj so zbirali vesti o domnevnih pripravah na upor podložnikov devinskega gospostva. Iz zapisnika je razvidno, da so se kraški kmetje dogovorili, da na god sv. Janeza Krstnika, ko je bil v Štivanu velik verski praznik in znameniti sejem, se pravi na dan, ko je tudi javno zasedalo prvostopenjsko sodišče, ki mu je predsedoval devinski gospod, izrazijo zaskrbljenost in nezadovoljstvo ob vse večjih davkih in omejitvah ter višjih mitninah pri trgovanju. Dogovorili so se, da bo v Štivan prišel po en predstavnik na kmetijo in da bo posebna delegacija vaških županov stopila pred grofa in uradno zaprosila za omilitev davkov ter ohranitev starih navad glede prometa z blagom. Iz razpoložljivih virov ni znano, kako jim je uspelo, jasno pa je, da so se na gradu odločili, da uvedejo preiskavo o sumu upora. Prav gotovo so se bali zaostritev, saj se je le kak teden prej zgodila znana bitka med kmečko vojsko in hrvaškimi krajišniki pri Šilentabru, ki se je za kmete končala s hudim porazom in težkimi kaznimi.
Druga zgodba iz leta 1651 je tudi izšla iz branja sodnih zapisnikov. Govori pa o tem, kako je štivanska fantovska zaman zahtevala svojo 'pravico', se pravi, da jim vdovec dr. Zorzi Baldigaro, ki je bil očitno ugleden vaščan in je v hiši imel tudi trgovino, ob ponovni poroki z veliko mlajšo domačinko plača fantovščino. Posredovanje vaškega župana ni obrodilo zaželenega uspeha, zato so priredili 'mačjo godbo'. Se pravi protestni sprevod z ropotanjem in uprizarjanjem vojaškega korakanja pred hišo. Precej pustno obarvano javno smešenje novoporočenca se je izrodilo v pravi napad na ženinovo hišo. Fantje so mu razbili okna in vrata ter povzročili veliko škodo. Po posredovanju žensk se je spor ublažil, fantje so dobili za pijačo in malico, naslednjega dne pa je imel dogodek še neroden epilog pred župnikom, ki je najprej dosegel spravni dogovor, zaradi enega prenapeteža pa se je stvar ponovno zapletla. Glavni pobudniki 'mačje godbe' so morali pred sodnika in tisti, ki niso zbežali na beneško stran, se pravi v Tržič, so bili tudi obsojeni.
Zadnji dogodek iz leta 1713 je gotovo najbolje raziskan. Prof. Panjek je sicer menil, da je verjetno pretiran podatek, da se je 6. maja 1713 pred Devinskim gradom zbralo od 5 do 7 tisoč ljudi, ki so zahtevali urbar in 'staro pravdo'. Gotovo pa je bila pred gradom velika množica. Viri govorijo, da je grof Jožef Thurn najprej skušal pomiriti upornike, nato je odredil topovsko slavo, naslednji strel je zadel kamen, ki se je raztreščil in ranil več ljudi. Kmetje so takrat napadli grad, grajski so odgovorili s streljanjem in pobili od 4 do 6 ljudi. Besni kmetje so nato v vasi uničili več poslopij, ki so bila povezana z gradom, in posekali grajski vinograd, češ da je rasel na srenjski zemlji.
Razprava, ki jo je vodila odbornica za kulturo Marija Brecelj, je pokazala, da je med ljudmi veliko zanimanje za zgodovino vasi, v kateri živijo, in da radi prisluhnejo zgodbam, ki osvetljujejo dogajanja, ki so zaznamovala naše kraje, o katerih pa zlasti italijanski sovaščani bolj malo vedo. Razveseljivo pa je tudi, da Jus Devin že razmišlja, da bi v prihodnjih mesecih priredil še kako podobno srečanje o preteklosti Devina in okolice.
Na večeru so uvodoma nastopili tudi Fantje izpod Grmade, ki so pod vodstvom Hermana Antoniča zapeli Puntarsko in Pobratimijo.
M. T.

Iz zgodovine naših krajev

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme