Trije angelčki o življenjski zgodbi sv. Miklavža
Mladi igralci ljubiteljske mladinske gledališke skupine O’ Klapa, ki deluje pod vznesenim mentorstvom Katerine Ferletič in pod umirjeno režijsko taktirko Franka Žerjala, so v teh tednih imeli kar nekaj nastopov. Uspešnico, izredno posrečeno lutkovno predstavo Štirje fantje muzikantje, ki jo je v verzih spisal Miroslav Košuta, so nazadnje ponovili v štandreški župnijski dvorani Anton Gregorčič v torek, 2. decembra 2013, za otroke, ki obiskujejo OŠ Fran Erjavec in tamkajšnji vrtec. Njihov nastop, ki je sklenil praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja ap., je podprl JSKD Republike Slovenije. Mladi igralci O’Klape so se v Štandrež vrnili v četrtek, 5. decembra, ko so pred prihodom sv. Miklavža v polni dvorani odigrali poetično igrico v tehniki senčnega gledališča Trije dobri možje in Ljubezen. Kratko, a pomenljivo lutkovno predstavo o dobroti in ljubezni, ki mora prežarjati vsa srca, so ponudili tudi malčkom na Pravljični urici v Feiglovi knjižnici 25. novembra. V Domu Franc Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici so se, ob sodelovanju Skupnosti družin Sončnica in Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, predstavili v nedeljo, 8. decembra 2013, po maši, okrog 11. ure. Sv. Miklavž se je ob svojem “spustu” iz nebes k nam zemljanom ustavil tudi na Goriškem in obiskal vaške dvorane, vrtce in domače hiše, nazadnje pa se je ustavil še v tej dvorani ob cerkvi sv. Ivana. Tam so ga otroci že nestrpno pričakovali in štiriletni Sebastjan Srebrnič mu je glasno in “korajžno” poklonil pesmico Kmalu pride sv. Miklavž. Pred Miklavževim prihodom so člani skupine O’Klapa v režiji Franka Žerjala sproščeno podarili polni dvorani lepo zamišljeno, mestoma tudi duhovito lepljenko o življenjski zgodbi sv. Miklavža, Nikolaja, čigar ime pomeni ‘zmaga ljudstva’. Katerina Ferletič je ob branju raznih virov napisala igrico z naslovom O svetem Miklavžu pripovedujejo … Mihael Rafael in … Gabrijela. V te tri nadangele so se živahno vživeli Simon Čavdek, Tadej Pahor in Sanja Vogrič, ki so sicer odigrali še nekaj drugih drobnih vlog; te so se nanašale na zgodbe oz. legende (npr. kako je sv. Miklavž daroval trem revnim sestram tri kepe zlata, da bi se lahko omožile, in kako je pomagal mornarjem na razburkanem morju) o tem bradatem svetniku, ki je rad pomagal revežem, a vedno ostal v ozadju. Vezno nit med posameznimi prizori (omeniti je treba edini scenski element-skrinjo, ki se je zelo domiselno spremenila celo v ladjo, ki so jo premetavali valovi) sta razvijala Manuel Persoglia in Katja Terčič, otroci, ki obiskujejo veroučne ure za pripravo na prejem zakramentov, pa so vmes zapeli nekaj pesmic (npr. Pridi, pridi sv. Miklavž, Hvalnico pojem Bogu, Črnček je reven …). Višek je seveda predstavljal vstop sv. Miklavža v dvorano. Tudi tokrat je otroke opozoril, naj ne čepijo preveč ur pred televizijskim in računalniškim ekranom, naj ne bodo izbirčni, naj pomagajo staršem, le-ti pa naj bodo svojim otrokom za zgled! Nato so trije nastopajoči angelčki pomagali pri razdeljevanju daril otrokom, od vrtca do nižje šole; sv. Miklavž jih je ogovoril, oni so mu pa kaj zapeli ali zmolili. Ko so k njemu poklicali skupino četrtošolcev, se je za Miklavževim hrbtom pojavil hudiček (Mitja Pahor), ker so otroci preveč nagajivi in ne ubogajo katehistinj. Zato je vsak dobil majhno šibo, katehistinja Ani pa malce večjo, da bo z njo “dirigirala”. Darila sta bila deležna tudi Katerina Ferletič in Franko Žerjal, katerima je sv. Miklavž namenil spodbudne besede za nadaljnje gledališko ustvarjanje z O’ Klapo. Z darom se je spomnil tudi obeh An in Mirjam za prizadevanje in delo v duhovniji ter g. Marijana.
Sv. Miklavžu v slovo je vsa dvorana zapela Miklavža imamo radi … Pa še kako ga imamo!!
IK
Preberi tudi
