Težave pripovedovalca resnice 

Ameriška raziskovalna odprava je grenlandskega Eskima za nagrado za njegovo požrtvovalno delo odpeljala v New York na kratek obisk. Poln vtisov se je vrnil v domačo vas. Ljudem je pripovedoval o tem, kar je videl. Pripovedoval je o hišah, ki so se hitro premikale (avti), in o ljudeh, ki živijo v teh premikajočih se hišah. Pripovedoval je o velikih mostovih in umetnih lučeh ter o drugih čudih velikega mesta.

Vaščani so ga neverjetno gledali, ko jim je pripovedoval o vtisih, ter ga po pripovedovanju hitro zapustili. Nihče v vasi ni verjel temu, o čemer je pripovedoval. Ko je umrl, so na njegov nagrobnik vklesali napis: “Lažnivec” in pozabili na njegovo pravo ime.

Ko je prišel na Aljasko drugi raziskovalec, ga je na potovanjih spremljal Eskim z imenom Mitek, doma iz iste vasi. Mitek je z raziskovalcem tudi bil New Yorku, kjer je prvič v življenju videl stvari, ki so ga izredno prevzele. Ko se je vrnil v domačo vas, je spoznal tragedijo “lažnivca” in sklenil, da bo tako moder, da ne bo povedal resnice. Raje je pripovedoval zgodbe, ki so jim vaščani bili pripravljeni verjeti. 

Govoril jim je, kako sta z raziskovalcem vzdrževala kajak na bregu velike reke in kako sta veslala lovit race in gosi ter kako obilni so bili tjulnji.

V očeh vaščanov je Mitek ostal pošten mož. Zelo so ga spoštovali. (Drobne zgodbe z biserom, 32) 

Pot ljudi, ki so govorili resnico, ni bila nikoli lahka. Mnoge preroke so ubili. V prvem berilu smo brali, kako so preganjali preroka Jeremija. Sokrat je moral popiti strup. Jezusa so križali, Janeza Krstnika obglavili, sv. Štefana kamenjali, sv. Ivano Orleansko so zažgali na grmadi. Gandija, Martina Luthra Kinga in sv. nadškofa Romera so ustrelili. Med štirimi slovenskimi blaženimi so kar trije mučenci!

Morda poznamo v svoji bližini ljudi, ki so jih izključili iz družine, ker so se spreobrnili v krščanstvo. Znan je primer sv. Edith Stein. Izjemna filozofinja je iskala Resnico in se je iz judovstva spreobrnila v krščanstvo. Mati ji je dejala, da je ne bi mogla bolj prizadeti. Poznamo primere duhovnikov in redovnic, ki se jim je družina odrekla, ker so se odločili za duhovni poklic. Poznamo zakonce, ki so jih zasmehovali, ker so se odločili za več otrok. Odločitev, da bodo sledili Kristusu, ki je resnica, lahko naleti na hudo nasprotovanje.

V našem času doživljajo velika nasprotovanja in javna posmehovanja ljudje, ki se bojujejo za vrednoto življenja in so zato proti splavu in evtanaziji. Podobno doživljajo tisti, ki zagovarjajo krščanski pogled na človeka, da poznamo dva spola. Dovolj je slediti Resnici in dosledno zagovarjati katoliška načela in že smo deležni preganjanja.

Človek, ki sledi Resnici, lahko doživi zavrnitve in nasprotovanja. Jezus je svoje učence vseh časov pripravljal na to. Ni načina, da bi živeli lagodno in hodili za Kristusom. Slediti Resnici namreč pomeni slediti Ljubezni, to je Kristusu. Njegova Ljubezen se namreč ni ustavila niti pred križem.

Za navdih

Bogata simbolika ognja

“Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo,” (Lk 12,49) pravi Jezus v današnjem evangeliju.

Starogrški filozof Heraklit je imel ogenj za eno osnovnih prvin sveta. Poslušalci v Jezusovem času so laže razumeli podobo ognja kot jo mi, sodobni ljudje. Zanje je bil ogenj način, kako se je Bog javljal, razodeval, prikazoval ljudem. Ko je Mojzes pasel čredo svojega tasta na gori, mu je Bog govoril iz gorečega grma. Ko so Izraelci potovali skozi puščavo, jih je Bog ponoči vodil v ognjenem stebru. Na binkošti je prišel Sveti Duh na apostole v podobi ognjenih jezikov. Zato so Jezusovi poslušalci hitro razumeli njegove besede, da je prišel, “da vrže ogenj na zemljo”. Verovali so, da je Jezus Božji Sin, saj je bil ogenj stara podoba za Božjo navzočnost.