Tekaška mrzlica pri nas

Tekaško gibanje rekreativcev je pri nas v nezadržnem razmahu. Povod za ta sestavek so številne tovrstne prireditve, ki v naši okolici zaznamujejo ta začetek pomladi. Mali kraški maraton na Sežanskem ob koncu zime, minuli nedeljski prvi Istrski maraton na Koprskem in pa Bavisela, ki se v Trstu obeta v nedeljo, 4. maja.
Tek je najbolj spontana in enostavna oblika športne aktivnosti. Velik plus pri tej dejavnosti je, da lahko trening priredimo v vsakem trenutku. Ne potrebujemo telovadnic, terminov, opreme, družbe oziroma soigralcev. Na voljo moramo imeti le telovadne copate in nekaj časa, dovolj je v bistvu že pol ure, morda ob delovnem premoru za kosilo.
Tekaško udejstvovanje nedvomno vzpodbujajo vse te pobude, ki združujejo ljubitelje znojenja preko obrabljenih podplatov. Hkrati pa maratoni promovirajo tek med najmlajšimi, kar nedvomno razvija športno oziroma vsaj zdravo gibalno kulturo pri novih generacijah, tudi otrocih. Praviloma imajo ta tekmovanja tri verzije, pravi 42-kilometrski maraton, pol-maraton, ki meri točno polovico, in krajšo različico (do 10 kilometrov) za družine, za katere ni nujno, da sploh tečejo, pač pa je že dovolj, da se vsaj sprehodijo in okusijo čar dogodka.
Tudi v naši srenji je tekačev iz leta v leto vse več. Malodane vsakdo ima med prijatelji koga, ki je že pretekel pravi maraton. Da smo si na jasnem, teči štiri ure nepretrgoma je velik podvig, maratonski tek torej niso mačje solze. Tu ni improvizacije, ampak je temelj, osnova, dosleden trening. Najbolj zagnani prilagodijo ambicioznemu osebnemu cilju tudi slog življenja, v prehranjevanju, počitku, organizaciji prostega časa. Vsa čast. Maratone naši ljudje tečejo tudi po raznih svetovnih velemestih, kar je tudi priložnost, da zaradi tekmovalnega gostovanja potujejo, spoznavajo nove kraje in se v New Yorku, Barceloni, Berlinu ali kje drugje zadržijo nekaj dni ali ves teden.
Katere pa so zakonitosti omenjenih treh maratonov na Primorskem? Baviselo prirejajo že polni dve desetletji. Najdaljša verzija popelje udeležence iz Gradišča ob Soči do Trsta, cilj je na slikovitem prizorišču Velikega trga. Polmaraton krene iz Devina, družinski pohod pa iz Miramara, vsi pristanejo na Nabrežju pred Mihcem in Jakcem. V zadnjih letih se je uprava dogodka zamenjala, ker je prejšnjo, zgodovinsko in močno politično obarvano, odpihnila neljuba afera. Na noge pa so vendarle postavili uspešno igračko, ki je privabljala v Trst tudi top runnerje, odlične afriške atlete svetovnega formata. Moč prireditve pa je, tako kot velja tudi za Barcolano, zlasti množičnost, formula ljudskega praznika prej kot športnega dogodka. Pobude v tržaškem mestnem središču potekajo več dni pred maratonom.
Mali kraški maraton s postojanko v Sežani so letos izvedli štirinajstič. Pozornost je usmerjena predvsem v najmlajše rodove, ki imajo tudi posebne dogodke ob sodelovanju šol in vrtcev. Tekmovalna preizkušnja pa je le pol-maratonska, njena značilnost je čezmejna proga (z delom na bazovskem koncu), s katero so ob prelomu tisočletja tudi idejno orali ledino. Ker je sežanski maraton predviden sredi marca, je vremensko izjemno nepredvidljiv, večkrat sta bila botra celo sneg in strupena burja.
Po obsegu primerljiv s kraškim pa je letošnja novost, Istrski maraton, ki so ga uresničili v nedeljo. Nastopilo je več tisoč privržencev, ob tem, da je bilo število tekmovalcev za 42-ko in 21-ko omejeno. Izmislili so si učinkovito formulo: vsako leto obide krožna proga vsa glavna mesta slovenske Istre, start in cilj pa iz leta v leto premikajo (Koper, Izola, Piran). Trasa je slikovita, obdobje v letu idealno, nemajhna ovira pa so prav nič sladki klanci (na primer med občinama Izolo in Piranom), ki grizejo v hitre noge tekmovalcev.
HC

Vedno bolj priljubljen šport

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme