“Ta praznik ni zgolj praznik Primorcev”, vrnitev (odslej priključitev) Primorske k matični domovini

V spomin na 15. september pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, v Sloveniji slavijo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo zvečer v Vipavi, organizirali so jo občina Vipava, Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava, Društvo veteranov Sever severne Primorske, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina Vipava in Društvo TIGR Zgornje Vipavske doline. Glavni govornik je bil predsednik vlade Robert Golob, poleg njega so spregovorili tudi vipavski župan Anton Lavrenčič, p. Bogdan Knavs in tržaški pisatelj Dušan Jelinčič.

ROBERT GOLOB:

Kot poroča STA, je predsednik vlade dejal, da je Primorska dežela sonca, gostoljubnosti in svobodomiselnih ljudi. Verjame, da ta praznik ni zgolj praznik Primorcev, ampak slovenskega naroda. Po njegovih besedah je prva svetovna vojna prinesla grozote, ki so v družbi pustile neizbrisne sledi nasilja in zatiranja, prebudile pa neizmerno željo po svobodi in uporu proti ideologiji sovraštva.

Posebno pozornost je v svojem govoru namenil zamejskim rojakom, ki jim je jasno sporočil, da Slovenija ostaja njihova matična domovina in da je njihov boj za identiteto ter jezik zapisan v srcu in kolektivnem spominu vseh Slovencev. Kot je Golob še dejal v Vipavi, zgodovina v sebi nosi niz brezčasnih lekcij o tem, kako ideologija sovraštva in nestrpnosti nikomur ni omogočila svobode. Po njegovih besedah nekateri izmed aktualnih političnih voditeljev “ne razumejo te lekcije in odkrito simpatizirajo z istimi ideologijami v novi preobleki z ideologijami sovraštva in razdvajanja”.

V nadaljevanju je predsednik vlade še poudaril, da je Slovenija danes varna država. Opozoril je na sovražni govor, laži in manipulacije, ki ne ubijajo naših teles, ampak našo dušo. “Naša odgovornost je, da jih zavrnemo in zavarujemo naše skupne vrednote – vrednote sožitja in svobode. Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot,” je dejal. Golob je svoj govor zaključil z odločnostjo, da skupaj poskrbimo, da bo naš narod še naprej prosperiral.

ANTON LAVRENČIČ:

Župan občine Vipava Anton Lavrenčič je na proslavi dejal, da je zgodovina, v kateri so naši predniki med drugim doživeli fašistični režim, hudo vojno, teror in agresijo, med drugimi Primorce naredila močne. “Želim si, da bi ta trud in voljo usmerili v izgradnjo družbe, ki bi bila sposobna presekati ideološke razlike in verovanje človeka,” je dejal Lavrenčič.

NATAŠA PIRC MUSAR:

Na proslavi je bila v nedeljo navzoča tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.  V poslanci ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini je zapisala, da ta dan simbolizira zmago slovenskega naroda nad tujim zatiranjem. Naj bo praznik spomin “na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno”. Slovenija in zlasti Primorska praznujeta, “Primorci niso in ne bodo pozabili, kaj pomeni ostati zunaj domovine proti svoji volji. Občutili so neizprosno roko tujca, ki je želel nasilno izbrisati njihov narodni pečat,” je poudarila. Po prvi svetovni vojni so ljudje s tega območja po njenih besedah skoraj 25 let doživljali hudo italijanizacijo. Italijanski fašistični režim je ukinil vse slovenske organizacije, ustanove, zveze in združenja, ki so delovali na kulturnem, političnem, prosvetnem, šolskem, gospodarskem, športnem, socialnem in verskem področju, prisilno jim je spremenil slovenska imena, je spomnila. Slovenci, ki so bili takrat italijanski državljani, so se začeli upirati režimu, pripadniki tajnih organizacij Borba in TIGR pa so bili med prvimi antifašisti v Evropi. “Dajali so zgled in pogum odločnim primorskim upornikom tudi med drugo svetovno vojno, saj so se z vsemi močmi vključili v narodnoosvobodilni boj z jasnim ciljem osvoboditi Primorsko in jo priključiti k matični domovini,” je nadaljevala Pirc Musar. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so partizanske sile osvobodile nekatera območja, a končna rešitev statusa Primorske je prišla šele po vojni. 15. septembra 1947 je bila s Pariško mirovno pogodbo določena nova meja, ki je večino Primorske vrnila Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji, a vsa slovenska ozemlja vendarle niso bila priključena Sloveniji in je del Slovencev ostal v Italiji, je povzela takratno dogajanje.

“Naj bo današnji dan spomin na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo,” je sklenila predsednica.

Kot kaže, smo praznik pod tem imenom letos obeležili zadnjič, saj je državni zbor prav prejšnji teden na predlog skupine primorskih koalicijskih poslancev izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po kateri bo 15. september poslej praznik priključitve, in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.