Sveža in aktualna koprodukcija SSG o mejah in brezmejnosti

Piše: Mojca Petaros Fotografije: damj@n

Uprizoritev drame Na drugi strani

torek, 13. januarja, so v Kulturnem domu predstavili prvo ponovoletno premiero Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu, ki je bila nato na sporedu že v petek, 16. januarja, v razprodani mali dvorani.

Gre za uprizoritev drame znanega južnoameriškega pisatelja Ariela Dorfmana Na drugi strani, ki jo je za to priložnost prevedel Janko Petrovec. Predstavo je režirala Marcela Serli, in to v dvojni jezikovni različici: z drugim igralskim ansamblom bo ista igra aprila na sporedu tudi v italijanskem gledališču La Contrada. To še zdaleč ni prvo tovrstno sodelovanje med SSG in Contrado, pa vendar je njuna najnovejša koprodukcija nekaj posebnega. Nastala je namreč po dvajset let starem besedilu, ki pa ne bi moglo biti bolj aktualno: Na drugi strani je tragikomedija o starejšem paru, ki že dvajset let sobiva z vojno, nenadoma pa v njuno življenje zareže mejna črta, z birokratsko natančnostjo postavljena tam, kjer brez pravega smisla pogojuje življenja protagonistov, v njuno samotno bivališče pa privede tudi nepričakovanega gosta. Gre torej za absurdne situacije – na Dorfmana so močno vplivale prvine absurdnega gledališča, zlasti Ionesca –, ki ravno v našem, obmejnem prostoru sploh niso daleč od resnice, je na torkovem srečanju za medije pripomnila režiserka. Argentinski dramatik judovskih korenin, ki že dolgo živi in dela v ZDA, ter argentinska režiserka istrsko-libanonskega izvora temu gledališkemu projektu pridajata medkulturni pečat, ki našemu prostoru ni tuj, kot mu na žalost niso tuje vojne travme in vsakovrstne meje.

Tudi igralka Nikla Petruška Panizon je omenila, da se je s svojim likom lahko poistovetila na podlagi asociacij iz zgodb svojih prednikov, ki so na lastni koži doživeli prvo in drugo svetovno vojno. Na tiskovni konferenci so se predstavili vsi trije nastopajoči: poleg Nikle Petruške Panizon še en član domačega ansambla, Franko Korošec, ter mladi gost, dramski in filmski igralec iz Ljubljane Borut Doljšak, ki prvič nastopa v SSG. Korošec je poudaril aktualnost besedila, ki je po njegovem mnenju ogledalo sodobnega časa. Doljšak pa je predstavil svoj lik – stražnika, o katerem je povedal, da je orodje v rokah sistema, vendar ga nazadnje omehčajo čustva.

Pogovor z njimi je vodila in tolmačila predstavnica za medije Rossana Paliaga, navzoče pa je pozdravila tudi novopečena umetniška vodja gledališča Nina Ukmar. Zahvalila se je svojemu predhodniku Danijelu Malalanu, ki je predstavljeno predstavo vključil v letošnji abonma, in prisotnima predstavnikoma koproducenta La Contrada Diegu Matuchini in Mariu Bobbiu.

Poleg režije si slovenska in italijanska izvedba delita tudi vizualno in zvočno podobo: čudovito scenografijo je izdelala milanska scenografka Maria Spazzi ob pomoči asistentke Nine Donatini, avtor izvirne glasbe je Daniele D’Angelo, oblikovalec luči pa Omar Scala. Za slovensko igralsko ekipo je kostume pripravila Erika Baldè. Režiserki je asistirala Elena Husu, za odrski govor pa je skrbel lektor Martin Vrtačnik.

Ponovitve letošnje tretje abonmajske predstave bodo na malem odru Kulturnega doma SSG v Ulici Petronio v Trstu potekale vse do nedelje, 1. februarja. V goriškem Kulturnem domu pa si jo bo mogoče ogledati v ponedeljek, 26. januarja 2026.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme