Sumljive in abstraktne poezije očarljive Irene Žerjal
Škoda, ker je prireditev Na kavi s knjigo, katere gostja je bila v četrtek, 24. oktobra, v goriški Katoliški knjigarni tržaška pesnica Irena Žerjal, bila v dopoldanskem času, kot je v navadi, saj bi si sicer tako imeniten kulturni dogodek, kot je bilo prisrčno in z vsebinami bogato ponovno odkritje tržaške pesnice, zaslužilo veliko večje občinstvo.
Tisti, ki smo imeli srečo, da smo prisostvovali srečanju z naravnost vulkansko povedno, temperamentno izobraženko in predvsem iskreno pesnico, ki ustvarja že dolga leta, v njeni novi pesniški zbirki Sumljive in abstraktne poezije, ki je letos izšla pri Mladiki in je presek štiridesetletnega ustvarjanja, smo namreč prisostvovali eni najlepših pesniških predstavitev zadnjih let pri nas in glavna zasluga za lepo druženje ob kavi PrimoAroma gre prav pesnici Ireni Žerjal, njeni odkritosrčnosti ter seveda dejstvu, da je imela in ima bogato življenje, zavezano pesnjenju, druženju s “prvo ligo” slovenske poezije pred desetletji. Prof. Adrijan Pahor je pripeljal na prvo predstavitev nove pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Žerjal dijake petega letnika družboslovnega liceja, ki so imeli tako priložnost spoznati tržaško pesnico, ki se po daljšem časovnem zamiku spet vrača med nas.
Urednica založbe Mladika Nadia Roncelli je prijazno spraševala Ireno Žerjal, gospa Nataša Sosič je prebrala nekaj pesmi, pesnica pa se je najprej spomnila svojih začetkov pri revijah Zaliv, Most in sodelovanja pri idrijski reviji Kaplje, kjer sta se tovariško družili s prof. Marijo Češčut, ki je bila prisotna na predstavitvi knjige, kot je bil prisoten tudi Janez Povše, tudi sam sodelavec revije Kaplje, predvsem pa sta bili v družbi prvovrstnih književnikov in kulturnikov, ki so v takratnih hudih časih hoteli spremeniti slovensko družbo na bolje, jo odpreti, narediti svobodnejšo, “predvsem pa so pri reviji Kaplje sodelovali vsi tisti, ki niso mogli sodelovati nikjer v Ljubljani”, kot je bila povedna Irena Žerjal. Tako Irena Žerjal kot Marija Češčut sta se strinjali, da so bili takratni časi lepi, obe sta se z naklonjenostjo spomnili sodelavcev. Pesnica Irena Žerjal pa je izkoristila svoj goriški javni nastop tudi za zahvalo vsem časopisom pri nas, ki so jo radi objavljali. Spomnila se je tudi pokojnega svobodomisleca, pisatelja in vizionarja Franca Jeze, ki je sodeloval pri Novem listu, in dejala, da bi se rada javno prav Francu Jezi toplo zahvalila, ker ji je svetoval, naj v svoje pisanje da več ljubezni: “Njemu bi se zares rada javno zahvalila, ker je veliko dobrega naredil zame, svetoval mi je in me spodbujal ter vplival name, za kar sem mu iskreno hvaležna”. Irena Žerjal je povedala, da je nanjo veliko vplival tudi dr. Metod Turnšek, kot je tudi razkrila, da se je v šestdesetih letih minulega stoletja navdušila nad ruskim simbolizmom in imaginizmom. Dodala je še hvaležen spomin na tržaškega organizatorja kulturnega življenja Jožeta Peterlina, “ki je vedel, kaj je literatura, in je name vplival kot mentor, cenil me je”. Spomnila se je svojih pesniških začetkov in svoje prve zbirke Goreče oljke, pri likovni izdelavi katere ji je leta 1969 pomagal sloviti Milko Bambič, kot se je pomudila tudi pri nevsakdanjem naslovu svoje druge pesniške zbirke Topli gozdovi iz leta 1974.
“Veliko sem potovala po Evropi, tudi neodgovorno, priznam, a takrat je bil svet varen”! se je svojih mladostnih potovanj spomnila Irena Žerjal, ki je kot pesnica “vstopila v odčaran svet dostojanstveno”.
“Imela sem in imam tri varna zatočišča, varne pristane, to so moj goriški književnik Damir Feigel, Vojak Švejk, za katerega vam lahko povem, da ga znam na pamet v treh jezikih!, ter judovski nobelovec Isaac Bashevis Singer, pri katerem cenim predvsem svetovljansko odsotnost melanhonije, ironijo”, je povedala Irena Žerjal, ki je dejala, da sama pri pesnjenju uporablja verze, ki nagonsko sledijo občutju, ter poudarila svojo navezanost na goriškega pesnika Stanka Vuka.
Sumljive in abstraktne poezije je pesničina osma pesniška zbirka, izšla je po 28 letih, gre torej za več kot tridesetletno pesniško ustvarjanje Irene Žerjal, ki je dejala, da bo njeno zbirko zelo težko definirati, saj je v njej veliko likov, med njimi je izrecno omenila neminljivi lik Ane Karenine, ki jo je izjemno presunila: “V življenju sem sama spoznala veliko An Karenin, spoznala sem tudi drugačno družbeno maniro in lepo bi bilo, če bi bili danes vsi mi bolj odprti”.
“Ustvarjaš in pišeš lahko samo v samoti”, je dejala Irena Žerjal, ki pa je dodala, da se sama ne počuti osamljena, če bi pa imela več priložnosti za samoto, bi najraje pisala dolge pesnitve, kot sta jih pisala Josif Aleksander Brodskij in George Gordon Byron, “ki sem ga zares oboževala”!
V tem zapisu smo nanizali samo nekaj utrinkov z dve uri trajajočega lepega srečanja s tržaško pesnico, ki je pokazala tudi prešerno velikodušnost in hvaležnost do kolegov, ki je v naših logih ni veliko, kot je pred nas razgrnila tudi poznanstva in znanja, ki so bila lep primer žive književnosti.
Jurij Paljk
