Štiridnevno potovanje po Bavarski
Po nadvse uspelih potovanjih v prejšnjih letih sta se Slovensko pastoralno središče in Skupnost družin Sončnica tudi letos odločila, da svojim članom, prijateljem in drugim interesentom ponudita večdnevno “potepanje” po Bavarski z ogledom njenih najbolj značilnih turističnih znamenitosti. Potovanje je trajalo štiri dni, od 21. do 24. avgusta, in je zaobjelo nekaj najlepših, pa tudi najbolj znanih bavarskih zgodovinskih, kulturnih, športnih in “tehničnih” značilnosti. Izlet nam je pomagala organizirati in koordinirati turistična agencija Kompas, ki je poskrbela tudi za ustreznega vodiča (ko), ki nas je spremljal (a) in asistiral (a) od začetka do konca potovanja. Oba spola sta namreč obvezna, ker je vodiča moškega spola zaradi težav v družini zamenjala naslednji dan vodička. Pisana druščina se je že ob šestih zjutraj odpravila z avtobusom iz Rožne Doline proti Salzburgu, ki je bil naš prvi cilj. Mozartov rojstni kraj nas je sprejel v sončnem jutru, ki je še polepšalo njegov že itak pravljični videz. Sprehodili smo se skozi staro mestno središče, stisnjeno med reko Salzach in hribom Mönhberg, mimo samostana sv. Petra vse do Mozartove rojstne hiše. Hitremu ogledu Salzburga je nato sledila vožnja po “nemški alpski cesti” do tudi Nemcem priljubljenega Kimskega (Chiemsee) jezera, na katerega otoku Herren se nahaja eden izmed treh gradov kralja Ludvika II. Bavarskega, ki smo si jih nameravali ogledati. V vasi Prien smo se vkrcali na ladjo, ki nas je po kratki vožnji pripeljala do otoka, kjer se nahaja dvorec bavarskega kralja Ludvika, na las podoben versajskemu Ludvika XIV., ki ga je bavarski kralj nadvse oboževal in posnemal. Otok Herreninsel je znan tudi v naši zgodovini kot kraj, kjer sta bila krščena Borutov sin Gorazd in nečak Hotimir. Oba sta bila semkaj poslana kot talca in krščansko vzgojena v skladu s pogodbo s Frankovskim kraljestvom. Po romantičnem sprehodu po otoku in vodenem ogledu dvorca, ki je nedokončan, saj so Ludviku pošla finančna sredstva za njegovo dograditev, smo se vrnili v Prien in nato popeljali do Münchna, kjer smo prvič prenočili.
Naslednje jutro nas je strokovno podkovana vodička popeljala najprej na ogled mesta, nato pa do Tehničnega muzeja, ki je baje eden izmed največjih na svetu. Zgrajen je bil leta 1903 na otoku sredi reke Isar po zaslugi inženirja Oskarja von Millerja in nudi več kot 40 različnih oddelkov na približno 47.000 kvadratnih metrih površine. Predstavlja nam razvoj znanosti v času in prostoru. Tu smo se izletniki razpršili in se ponovno združili v hali, kjer je predstavljen razvoj elektrike, saj v njem izvajajo tudi razne slikovite poskuse, med temi tudi tistega s Faradayevo kletko, v katero sprožijo visoko električno napetost, medtem ko v njej mirno bere časopis uslužbenec muzeja, ne da bi pri tem utrpel kako telesno poškodbo. Po napornem ogledu muzeja smo se okrepčali v znani pivnici Hofbräuhaus, kjer so se v prejšnjem stoletju odvijali številni politični shodi, v njej je večkrat nastopil tudi voditelj stranke NSDAP Hitler.
Tudi tretje jutro smo namenili ogledu bavarske prestolnice: sprehodili smo se mimo Mihaelske cerkve in Marijinega trga s staro in novo mestno hišo, nato pa smo se razdelili na dve skupini, večja si je ogledala Olimpijski park, kjer so se odvijale poletne olimpijske igre leta 1972, se povzpela na 290 metrov visok olimpijski stolp in nato obiskala moderni BMW Welt, ki je v celoti namenjen motornim kolesom in avtomobilom znamke BMW; druga, manjša skupina pa si je dopoldan ogledala Staro Pinakoteko, v kateri je na ogled okoli 700 slik zgodnje italijanske, nemške, nizozemske in flamske šole. Tu se nahaja največja zbirka Rubensovih slik na svetu. Poleg teh smo občudovali še slike Giotta, Botticellija, Raffaella, Ticijana, da Vincija, Tintoretta in drugih slikarjev. Podobno kot v Tehničnem muzeju je tudi tu predviden celodnevni ogled, zato smo se morali osredotočiti samo na dela, ki so nas izrecno zanimala.
Popoldan smo se odpravili v osrčje razgibane in gorate Bavarske, natanko v Oberammergau in nato do Linderhofa, kjer se nahaja najmanjši, a istočasno najbolj priljubljeni dvorec bavarskega kralja Ludvika II., saj je tu kralj preživel največ časa svojega kratkega življenja, znan tudi po umetno zgrajeni jami, kjer je Ludvik rad poslušal glasbo in se kopal. Pred prihodom v Oberau, lično vasico v razgibani Bavarski, kjer smo tretjič prenočili, smo se ustavili še v Ettalu, znanem mogočnem benediktinskem samostanu z baročno cerkvijo, kjer smo zapeli tudi nekaj priložnostnih pesmi. Dobra volja, veselo razpoloženje in želja po prepevanju so nas nato povezali še kar nekaj časa ob skupni mizi po večerji.
Za četrti dan, se pravi zadnji dan našega potovanja, nam je preostal še ogled najbolj slikovitega Ludvikovega gradu Neuschwanstein v vasi Shwangau, nedaleč od grada Hohenschwangau, kjer je s starši Ludvik preživel svojo mladost. Ves dopoldan smo nato preživeli v neposredni bližini gradu, še prej pa smo si ogledali njegove notranje prostore. Zadnja etapa našega potovanja je bil nato še ogled romarskega središča Wies z eno najlepših baročnih cerkva na južnem Bavarskem. Po predlogu odlične Kompasove vodičke smo se nato popeljali še skozi vas Oberammergau, znano po slikoviti poslikavi hiš in uprizarjanju Kristusovega pasijona. Sledila je nato še pot do Gorice, kamor smo prispeli v poznih večernih urah.
Na koncu tega kratkega opisa štiridnevnega potovanja lahko mirno zapišem, da je zamisel, ki smo jo s pomočjo Kompasove agencije realizirali, odlično uspela, ne samo po zaslugi obeh organizatork Mirjam Bratine in Katerine Ferletič, ki sta koordinirali in udejanjili celoten projekt, in prav tako ne samo zaradi izredno podkovane in prijazne vodičke, ampak tudi po zaslugi vseh tistih, ki so poskrbeli, da je bilo vsem izletnikom vseskozi prijetno, še najbolj v gastronomskem smislu: to so bili predvsem Andrej Vogrič, Mirka Humar, družina Figelj za odlično vino, pa še vse ostale prijazne izletnice in izletniki, ki so prinesle (i) s seboj številne dobrote, ki so jih nato delili z vsemi ostalimi. Tudi to je prispevalo k odličnemu vzdušju in uspehu večdnevnega izleta, ki mu je bilo navsezadnje naklonjeno tudi vreme, saj nam je bilo pisano na kožo…
A. Pahor
