Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (16)

Stare jedi v novih loncih (16)

Piše Katja Ferletič / KMEČKI “KUGLOF”

Spomini na stare navade, ob katerih smo se veselili in družili, so vedno lepi. Ena takih navad je prav gotovo “žurjenje” oz. ličkanje koruze. Ponekod je ličkanje še ohranjeno, vendar so danes po večini ročno delo nadomestili stroji. Nekoč je bilo treba koruzo posaditi, okopati, polomiti storže, jih “ožuriti” in posušiti. Žurjenje, ličkanje, lupanje ali kožuhanje koruze, kot pravimo po raznih krajih, je spadalo med najpomembnejša jesenska opravila. Skoraj vsaka kmetija je imela posajeno koruzo, saj je bila pomembno živilo za ljudi in živali. V jesenskem času so na roke pobirali “ltice” koruze: zrele storže so polomili kar na njivi in jih nato pripeljali domov, naredili velik kup in v večernih urah “žurili” koruzo, to se pravi, da so odstranjevali listje-ličje. Pomagali so sosedje, znanci, sorodniki; vsi na vasi so živeli v sožitju z naravo in ljudmi. Dela so se veselili stari in mladi, saj se je večkrat spremenilo v pravo veselico. Ob velikem kupu koruze so starejši sedeli na čokih ali nizkih stolčkih, mladi in otroci pa kar na koruzi. Z levo roko so držali koruzni storž, z desno pa so ga “slekli” in odstranili ličje. Nekaterim storžem so pustili samo tri ali štiri liste, tako da so jih lahko potem vezali v kite in obesili, da so se posušili. Med delom so si pripovedovali razne zgodbe, klepetali, opravljali in peli, včasih se je ličkarjem pridružil harmonikar. Otroci so iskali najlepše storže in jih shranili, da so z njimi pozimi okrasili skednje in okna. Iz ličja so izdelovali lutke, a tarnali so, ker so morali zgodaj v posteljo, kljub temu pa so radi na skrivaj prisluškovali pogovorom odraslih. Koruzno ličje so kmetje uporabljali v razne namene: kot hrano za živino, polnilo za blazine, namočili so ga v vodi in spletli v kite, iz katerih so izdelovali košarice, predpražnike in copate. Ženske so si s koruznim listjem celo navile lase in se tako olepšale s kodri. Med “žurjenjem” se je koruzni kup hitro manjšal, delo je šlo h koncu. Očiščeno koruzo so pospravili na podstrešje. Kjer so bile hiše različnih gospodarjev druga ob drugi in ju je ločeval le tanjši zid, so jim večkrat rade ponagajale podgane. Na podstrešju so dobile koruzo, in kar jim tam ni uspelo poglodati, so po prehodu, ki so si ga same ustvarile v zidu, nosile v sosednjo stavbo: tako je bil en kmet prikrajšan, drugi pa je imel pod lastno streho še tujo, neplačano koruzo!
Ko se je “žurjenje” koruze končalo in so kmetje ličkanje pospravili in pometli prostor, je sledil najlepši del – likof: gospodinja je skuhala pravo kavo in čaj ter pripravila domače dobrote: štrudelj, potico in najpogosteje kuglof. Kuglof pri nas pravimo tradicionalnemu prazničnemu okroglemu pecivu z luknjo na sredini, ki ga spečemo v značilnem modelu. Jed poznajo skoraj povsod po Evropi, pri nas pa so ga ponujali predvsem na slavjih, npr. porokah, ko so ga okrasili s cvetjem, listjem, svečkami in sezonskim sadjem. Kuglof pa je tudi dobro, domače pecivo, ki je lahko trajalo več dni pri sobni temperaturi, zato so ga gospodinje rade pripravljale in z njim postregle svojim gostom in vsem tistim, ki so priskočili na pomoč pri “žurjenju koruze” in drugih velikih kmečkih opravilih.
KMEČKI “KUGLOF” – Šarkelj iz kvašenega testa
Sestavine:
500 g moke, 35 g kvasa, 150 g masla, 1 celo jajce in 4 rumenjaki, 150 g sladkorja, ščepec soli, limonina lupina, 1 vrečka vanilije, približno 1/4 litra mleka, 100/150 g rozin.
Priprava:
Najprej očistimo in operemo rozine ter jih namočimo v vodi in rumu. V lonček damo polovico mlačnega mleka, 2 žlički sladkorja in razdrobljen kvas ter pustimo približno 10 minut, da naraste. V veliko skledo damo presejano moko, vzhajan kvas, jajca in vse ostale sestavine razen rozin. Testo ročno ali z mešalnikom dobro vgnetemo, da postane lepo, gladko in rahlo, pokrijemo s krpo in držimo na toplem, da naraste. Po približno eni uri in pol spet kratko pregnetemo ter vgnetemo vanj posušene in pomokane rozine. Testo damo v namaščen in pomokan model za kuglof oz. za šarkelj s premerom 24 cm in spet pustimo, da lepo naraste nad rob modela, nato ga položimo v segreto pečico na 150 stopinj in pečemo 45 minut. Kuglof pokrijemo z aluminijasto folijo, da se ne preveč posuši in zvišamo temperaturo pečice na 175 stopinj, pečemo še 25 minut. Ko se zgornja plast kuglofa obarva, vzamemo model iz pečice, ga pokrijemo s krpo in ga nekaj časa pustimo pri sobni temperaturi, da se malo ohladi ter biskvit odstopi od sten modela. Čez nekaj časa šarkelj zvrnemo na mrežico, pustimo, da se popolnoma ohladi, ga posipamo z mletim sladkorjem in razrežemo ter postrežemo.

18.11.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!