Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (15)

Stare jedi v novih loncih (15)

Piše Katja Ferletič /MARTINOV JABOLČNI ŠTRUDELJ

“Pršu je pršu sveti Martin, on ga je krstil, jest ga bom pil”!
Prišel je čas, ko se delo na polju in v vinogradu končuje, prišel je čas, da se pripravimo na zimo, čas za praznovanje in zahvalo, za praznik svetega Martina. Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa (11. november) je dan, na katerem se na raznolik način spominjamo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču – ta plašč pa je postal prispodoba skromnosti in pomoči sočloveku. Sveti Martin je bil krščanski škof, rojen v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske. Pri nas se je čaščenje tega svetnika začelo pod frankovskim vplivom, obred zahvale za dobro letino pa so poznali že stari pogani, za katere je bilo mlado vino zadnji dar iztekajočega se leta. To je praznik, ki sega daleč v čas pred Kristusom, saj so se v jesenskih slavjih in na pojedinah naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa prosili za naprej. Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom. Marsikatera vas ima še danes kot zavetnika prav tega svetnika. Včasih so na ta dan delavcem, deklam in hlapcem izplačevali plače, zato ni čudno, da so ga za zavetnika izbrali preprosti delavci, kmetje in seveda tudi vojaki, orožarji, kovači, mlinarji, sodarji, vinarji … Čaščenje svetega Martina je pri nas razširjeno zlasti po vinorodnih krajih, predvsem kot praznik vina oz. je dan, ko “sveti Martin iz mošta dela vin’” – do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. To se zgodi na zahvalno nedeljo, praznik veselega vzdušja, zahvale Bogu za dobro letino; nekoč je bila ta nedelja uvod v dolg adventni post. Katoličani se zahvaljujemo tudi za vse nematerialne darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero – zahvala zajema vse naše življenje, vse, kar smo in kar imamo.
Danes je martinovo, vsaj za Sovodnje ob Soči, vaški praznik, priložnost za druženje, klepet in pojedine, saj je dan, posvečen sv. Martinu, eden najpomembnejših za vaško skupnost. Vsako leto je cerkev lepo okrašena in odeta v tople jesenske barve, med sveto mašo na koru zbor ubrano zapoje “Glejte svetega Martina, vsem kristjanom zgled daje …”, k oltarju pa verniki nesejo darove zemlje in trdega dela svojih rok. Po maši se vsi odpravijo na kraj praznovanja. Tu so po navadi v vrsti traktorji domačih kmetov, ki so jih za to priložnost skrbno oprali in očistili, ob njih je tudi lep, z jesenskimi dobrotami okrašen kmečki voz, na katerem so radič, solata in “vrzote”, jajca, jabolka, kakiji, buče in včasih tudi kakšna domača perutnina – gos, puran ali kokoš. Prisotni lahko na tržnicah kupijo ročna dela, med, marmelade, pa tudi piškote in pecivo, ki jih vsako leto pripravijo mamice otrok osnovne šole in vrtca. Po blagoslovu novega vina, pridelkov, kmečkega orodja in živali pa nastopi čas za pojedino. Na mizah so kruh, nadevana jajca, pijače, vino, ki so ga darovali domači vinogradniki; pripadniki lovske družine ponudijo tudi golaž iz divjačine. Praznovanje se danes, tako kot včasih, nadaljuje tudi doma, saj martinovo popolnoma diši po dobrotah in značilnih domačih jedeh: najpogosteje je na jedilniku pečena gos ali raca z mlinci in dušenim zeljem, pri nas pečen puran z ajdovo polento. Gos naj bi bila v starih časih daritvena žival in zadnja obilna jed pred začetkom adventnega posta, v vsaki vasi, vsaki hiši pa so na mizo dali tisto, česar si v vsakdanjem življenju, niti ob nedeljah, niso mogli privoščiti, kar so hranili za izjemne priložnosti. Po gosi ali puranu so med nepogrešljive jedi spadale tudi pogače, potice in druge sladke dobrote, med katerimi je bil pri nas po navadi jabolčni štrudelj, ki so ga gospe pripravile iz domačih jabolk in testa.
MARTINOV JABOLČNI ŠTRUDELJ
Sestavine:
Za testo bomo rabili 300 g moke, 1 celo jajce, 50 g masla, eno žlico in pol sladkorja, 1 dl tople vode, ščepec soli in polovico vrečke pecilnega praška.
Za nadev bomo potrebovali 12 jabolk, 3-4 žlice na maslu (50 g) prepraženega naribanega kruha, 2 pesti rozin, malo ruma, sladkor, lupino in sok ene limone, 50 g na drobno seseklanih ali zmletih orehov, nekaj suhih piškotov in cimet.
Priprava:
V lončku segrejemo vodo in, ko je že precej topla, raztopimo v njej maslo. V veliko skledo damo presejano moko s pecilnim praškom, nato vlijemo toplo vodo z maslom in vse ostale sestavine za testo. Zmesimo dobro, da bo testo gladko in mehko, in iz njega naredimo tri kepice, jih pokrijemo s prozorno folijo in pustimo, da počivajo – iz vsake bomo naredili en štrukelj. Za nadev olupimo in zribamo jabolke in jih dobro premešamo z vsemi ostalimi sestavinami; če je zmes premokra, ji dodamo nadrobljene piškote.
Vsako kepico testa na pomokani kuhinjski krpi malo razvaljamo in nategnemo z rokami, saj je testo zelo elastično. Namažemo z 1/3 nadeva. Počasi, s pomočjo krpe, zvijemo in preložimo na pekač, ki je obložen s papirjem za peko. Štrudelj preluknjamo z zobotrebcem in premažemo z raztopljenim maslom. Pečemo na 175 – 180 stopinj za približno 45 minut. Še topel štrudelj potresemo s sladkorjem. Bog žegnaj!

10.11.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!