Srečanje bralnih klubov iz Nove Gorice in Gorice s prevajalko Anito Jadrič

V Feiglovi knjižnici so se ljubitelji knjig pogovarjali s priznano prevajalko italijanske literature

V četrtek, 16. oktobra, je v prostorih Feiglove knjižnice potekalo prav posebno srečanje. Zbrala sta se namreč bralna kluba iz Nove Gorice in Gorice ter se pogovarjala s prevajalko Anito Jadrič. Soorganizatorja dogodka sta namreč bili obe goriški knjižnici: Narodna in študijska knjižnica ter Goriška knjižnica Franceta Bevka. Knjižnici sodelujeta v sklopu projekta Obmejnosti, ki ga financira Ministrstvo za kulturo RS.

Novogoriški bralni klub Na isti strani se sestaja enkrat mesečno v prostorih novogoriške knjižnice in ga vodi knjižničarka Maruša Mugerli Lavrenčič. Goriški bralni klub Knjižni čebelnjak se prav tako dobiva enkrat mesečno v prostorih goriške Feiglove knjižnice ter ga vodita Teja Pahor in Slavica Radinja.

Na prav posebnem srečanju, na katerem so sodelovale članice obeh klubov, je bila gostja Anita Jadrič, priznana in cenjena prevajalka iz italijanščine v slovenščino. Prevedla je veliko znanih italijanskih imen: Eleno Ferrante, Roberta Saviana, Natalio Ginzburg, Paola Giordana. Prevajalsko pot je začela pred leti z bivšim možem, ko sta skupaj prevedla roman Susanne Tamaro Pojdi, kamor te vodi srce in Gaddovo delo Tista zagamana godla na Kosji 219.

Uvodoma je prevajalka povedala, da je na Primorsko posebej navezana, saj je bila njena mama iz Kanala in je pogosto hodila tja na obisk k sorodnikom. Italijo in italijansko kulturo ima seveda zelo rada, večkrat je bila na počitnicah v Italiji, čeprav bi rada obiskala še marsikateri kraj, ki ji ga doslej še ni uspelo.

Bralke so v pogovoru zelo pohvalile prevode, saj iz njih ni čutiti, da gre za prevod, kar je znak izredno kakovostnega prevajanja. Anita Jadrič je povedala, da ji predloge za prevode dajejo založbe. Ker je v Ljubljani malo italijansko govorečih, prebere zelo veliko literarnih del in je tako v pomoč urednikom, ki nato izbirajo, katere knjige se prevajajo. Knjig, ki jih ne mara, pa ne prevaja. Z avtorji navadno nima stikov, saj so to pisci, ki se prevajajo v štirideset in več jezikov. Osebno pa je spoznala Paola Giordana, ko se je v sklopu enega od literarnih festivalov mudil v Ljubljani. V polno zasedenem dnevu si je vzel čas za kavo s svojo prevajalko in tako je imela možnost, da ga osebno spozna.

Pogovor se je sukal tudi okoli prevajalskih zagat, na primer kako prevajati slengovske ali narečne prvine. Za takšne govorne elemente navadno izbira pogovorni jezik, težava pa nastane, ko je v besedilu prisotno več kot eno narečje, je povedala prevajalka. Pri besedah, ki nimajo dobesednega prevoda, se navadno loti prevajanja širše, smiselno. Predpogoj za dober prevod je odlično razumevanje besedila. Njeno delo poteka počasi, za vsako poved ali odstavek si vzame čas. Tako lahko traja prevajanje knjige tudi eno leto, saj gre za zelo zahtevno in natančno početje.

Ob prevodih se je pogovor sukal tudi o temi italijanske kulture v Sloveniji. Nekatere bralke so izpostavile, da je italijanski literarni kanon v osrednji Sloveniji dokaj neznan, kar je Jadričeva potrdila. Dejala je, da jo je začudil tako medel sprejem prevoda Natalie Ginzburg, potem ko so bila dela Elene Ferrante veliko bolj javno izpostavljena. Razlika je vidna tudi pri sprejemu bralcev, Daria Bignardi je na primer v Italiji veliko bolj brana kakor v Sloveniji, Elena Ferrante pa je bila literarni fenomen skorajda prej v Sloveniji kot v Italiji.

Sodeč po odzivih bralk, je bil večerni pogovor zelo uspešen. Anita Jadrič je bila prijetna in zelo razgledana sogovornica, ki je z veseljem delila svoje izkušnje.