Spominski večer, posvečen nekdanjemu ravnatelju in umetniškemu vodji SSG Marku Sosiču
Četrtkov večer, 9. julija 2026, v Kulturnem domu v Trstu je bil posvečen nekdanjemu ravnatelju in umetniškemu vodji Slovenskega stalnega gledališča Marku Sosiču. Prireditev, ki jo je organiziralo tržaško društvo Cizerouno v sklopu festivala Varcare la frontiera – Prekoračiti mejo, so oblikovala pričevanja, spomini in anekdote treh kulturnih delavk, ki so z Markom Sosičem tesno sodelovale. Poleg Poljanke Dolhar, novinarke Primorskega dnevnika, ki je vodila pogovor, so svoje spomine na preminulega s publiko delile še Daria Betocchi, prevajalka Sosičevih del v italijanščino, Valentina Repini, odgovorna za upravo v SSG, ter Nikla Petruška Panizon, gledališka igralka. Slednja je tudi občinstvo popeljala v Sosičev svet z interpretativnim branjem nekaterih odlomkov iz njegovih del.
Valentina Repini in Nikla Petruška Panizon sta se Sosiča spominjali predvsem prek njegovega gledališkega dela. Povedali sta, da je bil zelo zahteven, a tudi zelo delaven človek, ki je iz vsakega začetega projekta želel narediti čim več. Zelo pomemben boj, ki ga je začel in tudi izpeljal, je bil uvedba italijanskih nadnapisov pri gledaliških predstavah SSG-ja v gledališki sezoni 2000/2001. Sprva javnost tega ni dobro sprejela in je Sosič naletel tudi na ostro kritiko, vendar je kljub žalosti in razočaranju vztrajal pri svojem delu. Danes so nadnapisi v italijanščini redna praksa, kar pa ne bi bilo tako, če se za to ne bi boril ravno Marko Sosič.
Daria Betocchi je z njim sodelovala na veliko bolj osebni ravni, saj jo je sam Sosič prosil, naj prevede njegova dela v italijanščino. Pri tem je stalno nadziral potek prevoda in imel tudi nekaj posebnih zadev, kot se spominja prevajalka. Zelo se je zanimal tudi za slovensko družbo v zamejstvu in prek pisanja za Primorski dnevnik ustvaril nekaj družbenih kritik na aktualne tematike.
Po besedah njegovih sodelavk je bil nekoliko nenavaden človek z zanimivo osebnostjo, občasno grotesknim humorjem, a vseeno prijetna oseba. Velik pomen je dajal spoštovanju in povezovanju, kar se je tudi izražalo v delovanju SSG-ja, saj je v tistih letih dobil povsem novo, evropsko dimenzijo ter gostoval po vsej Evropi in sodeloval z raznimi gledališči. Danes se Sosiča lahko spominjamo kot človeka, ki je sooblikoval našo družbo in kulturni razvoj, njegove misli in občutke pa lahko podoživljamo po knjigah, ki nam jih je zapustil.
