Spolni akt brez ljubezni ni nadomestek za čustveno praznino; Pogovori po seksu v SNG Nova Gorica
Na intimnem prizorišču malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica sta bili 4. in 5. decembra 2024 slovenski krstni uprizoritvi komične drame irskega avtorja Marca O’Hallorana Pogovori po seksu (Conversations After Sex, 2021), v prevodu Vesne Hauschild. Predstavo je s posebnim čutom do intimnega doživljanja protagonistke zrežirala Tijana Zinajić (ob sebi je imela dramaturginjo Nino Kuclar Stiković), ki je v Novi Gorici ustvarila nekaj zelo uspešnih uprizoritev (naj spomnimo le na Realiste, za režijo katerih je prejela nagrado žlahtni režiser na Dnevih komedije v Celju).
Naslov drame, ki vsebuje komične prebliske – ti sicer še bolj poudarjajo grenko ozračje -, je zavajajoč. V drami ni prav nič “pregrešnega” ali opolzkega. Protagonistka, Ona, v enkratni interpretaciji Medee Novak, je tragično izgubila svojo veliko ljubezen. Smrt dragega jo je popolnoma strla. To svojo neizmerno bolečino skuša ublažiti z intimnimi akti z različnimi moškimi, s katerimi se srečuje po golem naključju. Po seksu brez vsakršne globlje vsebine se Ona vsakič zaplete v pogovor z njimi. Pri tem ni kakšnih čustvenih izlivov. Sama ostaja zaprta kot školjka.
Vse počenja racionalno, odtujeno, samo da bi zapolnila pekoč občutek osamljenosti in zapuščenosti po smrti tistega, ki ga je zares ljubila. S svojo predano ljubeznijo ga žal ni mogla odtegniti od namere samovoljno prekiniti življenjsko nit zaradi duševne stiske. Sama želi čim bolj prikrivati to svojo bolečino. Namesto da bi jo moški, s katerimi občuje, na kakšen način potolažili, jim ona pomaga pri premoščanju njihovih težav. Vsak od njih je sicer poseben: A je ženskar, žigolo, ki išče in išče, a ne najde prave družice, G je mamilaš (oba igra Jure Kopušar), B je priseljenec iz Argentine, E je fant, ki mu je umrla mama (oba pooseblja Žiga Udir), D, J (Blaž Valič), nekakšen nevrotik, ves omamljen od drog, C-ja pogorelega študenta, in H-ja upodablja Andrej Zalesjak.
Poleg glavnega ženskega lika je v predstavi še stranski, F (Ivana Percan Kodarin), protagonistkina sestra, ki noče izgubiti družinske vezi. Igralci so imenitno karakterizirali like, ki jim je lektorica Anja Pišot vtisnila razpoznavne regijske narečne značilnosti, kar nedvomno bogati jezikovno plat uprizoritve.
Na praznem odru je le velika postelja (scenograf Darjan Mihajlović Cerar), ki predstavlja spalnico protagonistke, pa tudi moških, s katerimi občuje, in anonimno hotelsko sobo.
Iz posameznih dramskih fragmentov, ki jih je režiserka spretno strnila v celoto in v katerih se zrcalijo različni občutki nastopajočih likov, se izrisuje trpka podoba današnje razčlovečene, sebične družbe, ki išče le užitek in se ne ozira na posameznika. Predstava nam jasno zatrjuje, da ne seks brez ljubezni ne pogovori po njem ne morejo zapolniti praznine in ne blažijo stiske zaradi osamljenosti.
