Španija prvak, bleda Slovenija
V nedeljo se je v Lillu v Franciji z zmagoslavjem Španije končalo evropsko prvenstvo v moški košarki, ki so ga za spremembo imele v gosteh štiri države, poleg Francije tudi Hrvaška, Latvija in Nemčija. Odločitev je lani dozorela zaradi odpovedi Ukrajine, ki je bila prvotno predvidena kot organizator, a je morala nato košarkarska zveza FIBA spremeniti načrte zaradi nemirov v nekdanji sovjetski republiki.
Dva tedna trajajoče celinsko prvenstvo je bilo izjemno zanimivo, tekme praviloma privlačne in na visoki ravni. Tudi košarkarsko manj razvite države so dokazale, da je razkorak z velesilami v resnici vse manjši. Španci so delno presenetili z osvojitvijo zlate kolajne, čeprav imajo preverjeno generacijo, ki pa je tokrat nastopila nepopolna. V predtekmovanju so Španci celo tvegali izključitev, v Berlinu bi jih skoraj obsodili na predčasno vrnitev domov gostitelji. Polagoma pa so nato varovanci izjemno trofejnega italijanskega stratega Sergia Scariola uredili svoje vrste in se strnili okoli svoje nesporne zvezde in sedaj daleč najbolj dominantnega evropskega košarkarja, sicer že veterana (letnik 1980), Katalonca Paua Gasola. 210 centimetrov visoki krilni center je dobesedno povlekel Španijo do naslova, bil je s povprečjem 25 točk na tekmo prvi strelec tekmovanja, najboljši igralec prvenstva in seveda član najbolj koristne peterke (skupaj z rojakom Rodriguezom, Litovcema Mačiulisom in Valančiunasom ter Francozom De Colom). Zmagovalci so bili sicer v podobni zasedbi prvaki že v letih 2009 in 2011 ter tretji leta 2013, vendar tokrat brez nekaterih nosilcev pri vseh lovorikah (Navarro, Calderon, Marc Gasol) le niso bili prvi favoriti. Prej bi pričakovali na najvišji stopnički zmagovalnega odra Francoze, prvake izpred dveh let, ki so igrali končni del EP doma, vendar so v polfinalu proti Španiji zatajili, predvsem pa jih je zlomil sijajni Gasol s kar 40 točkami. Francija je na koncu osvojila bron na račun Srbije, ki je po zelo dobrem prvenstvu s končnim razpletom v bistvu velika osmoljenka. Čas razmeroma mladega moštva selektorja Saše Djordjevića pa bržkone še pride.
Velik podvig je s srebrno medaljo pripravila Litva, ki je tako kot Španci tekmovala z nekoliko oslabljeno postavo, a je izkušeni trener Jonas Kazlauskas iz nje iztisnil maksimum in morda še kaj več. S fanatičnim moštvenim duhom in dodelano taktično pripravo so Litovci opozorili nase zlasti v četrtfinalu z uspehom proti Italiji in v polfinalu, ko so nepričakovano strli odpor Srbov.
Slovenci na tem prvenstvu niso bili prepoznavni. Skozi rešeto predtekmovalne skupine v Zagrebu so sicer šli zanesljivo in se uvrstili v Top 16, tu pa so (v Lillu) pustili prosto pot Latviji. Če bi možje selektorja Jureta Zdovca premagali izbrano vrsto iz baltske države, potem bi bil njihov obračun čisto pozitiven, poraz proti vse prej kot nepremagljivemu tekmecu pa je bil boleč. Ob nekaterih odsotnostih (Goran Dragić, brata Lorbek, Vidmar, poleg tistih, ki se na pozive reprezentance ne odzivajo) je bila kvaliteta razpoložljivih košarkarjev nezadostna, delovali so sicer složno in bojevito, toda to v dvobojih na izpadanje ni bilo dovolj. Najbrž ne gre niti za pravo menjavo generacije, srednja starost sicer ni posebno visoka. Slovenija v tem trenutku preprosto ne sodi v prvi evropski jakostni razred in morda tudi v drugega ne.
Peto mesto pa je na EP zasedla Italija, ki se je poleti en mesec pripravljala v Trstu. Prvič so bili prisotni vsi trije zvezdniki iz lige NBA (Bargnani, Belinelli in Gallinari), ki so potrdili, da so res izvenserijski. Problem pa je bilo vse ostalo, kar je v bistvu primerljivo s Slovenijo. Selektorju Simoneju Pianigianiju ni uspelo primerno uskladiti kolektiva z navsezadnje velikim potencialom. V osmini finala so azzurri pregazili Izrael, v četrtfinalu pa so izpadli proti Litvi, po podaljšku in potem ko so imeli žogo za zmago. Sanje o odličju najbrž niso bile stvarne, čeprav je do polfinala manjkalo res zelo malo. Italijani pa so se vsaj uvrstili v kvalifikacijski turnir za olimpijske igre v Riu 2016, kar je vseeno prestižen cilj.
HC
