Slovesen in občuten praznik, praznovanje vaškega in farnega zavetnika v Borštu
V nedeljo, 19. januarja 2025, je župnijska skupnost v Borštu priredila poseben dogodek ob praznovanju vaškega in farnega zavetnika sv. Antona Puščavnika. V cerkvi sv. Antona je tako v popoldanskih urah potekala slovesna sveta maša, ki jo je vodil tržaški škof msgr. Henrik Trevisi ob somaševanju drugih duhovnikov. Prisotni so bili domači župnik Adrian Mates, Tomaž Kunaver in don Riccardo. Pri sveti maši je v polni cerkvi pel cerkveni zbor pod vodstvom Nade Petaros.
Škof Trevisi je v homiliji najprej poudaril, da prazniki in življenje naše skupnosti pogostoma niso veseli. “Toliko ljudi je danes izgubilo veselje do življenja. Včasih živimo v skupnosti, a vendar je to zaprta skupina, vsi so drug proti drugemu. Jezus pa je odrešenik vseh.” Kot sv. Anton smo tudi mi poklicani, da poslušamo Marijo, ki nam govori, kaj naj storimo, je še dodal. Poslušati moramo tudi, kar nam govori Jezus. “Sv. Anton je poslušal Jezusa, znal je tudi deliti svoje imetje, predvsem pa svoje življenje. Bodimo radodarni, srečni in naj v naših družinah in skupnosti ponovno zasije upanje,” je sklenil Henrik Trevisi.
Ob koncu maše se je domači župnik Adrian Mates prisrčno zahvalil škofu, ki jih je počastil s svojo prisotnostjo, ter vsem, ki so pripomogli k uresničitvi tega bogatega praznika. Takoj po maši je v cerkvi potekal še spominski in kulturni dogodek v spomin na nekdanjega župnika, globokega duhovnika, kulturnega delavca in občutljivega pesnika Alberta Miklavca.
V imenu založbe Mladika, pri kateri je leta 2021 izšla knjiga o pokojnem župniku Zbrane pesmi ter leta 1970 Miklavčeva prva pesniška zbirka Prošnja za jutri, je na dogodku spregovoril urednik Ivo Jevnikar. “Knjiga Zbrane pesmi je knjiga, ki vsebuje vseh 360 pesmi, ki jih je Albert Miklavec izdal v raznih časopisih, revijah, v posameznih objavah v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, ter tudi tiste, ki niso bile nikoli objavljene.” Vse pesmi je ob 25-letnici njegove smrti zbrala in uredila prof. Mira Cencič, ki je zatem spregovorila o g. Miklavcu in njegovem ustvarjanju. Prof. Cencič, ki je za knjigo Zbrane pesmi napisala tudi spremno študijo, je najprej povedala, da so pesmi, zbrane v zbirki, izraz avtorjevega bivanja in duhovniškega delovanja na skrajnem zahodnem robu slovenske zemlje. V teh pesmih Albert Miklavec izraža svoja čutenja, hrepenenja in stiske z nagnjenostjo k zbranemu razmišljanju in toplemu čustvovanju. “Opozarja na stiske sodobnega človeka, obuja svoje spomine na težke čase ter na zavetje družine.”
Nato je predstavila Miklavčevo družino iz Tomaja, očeta in mater ter ostale otroke. Družina je bila urejena, skoraj gosposka. Albert Miklavec je študiral bogoslovje v Gorici, Trevisu in Trstu, kjer je bil leta 1952 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval tudi v Bazovici in na Katinari, kjer je bil nato župnijski upravitelj in župnik. “V prostem času se je Albert Miklavec povezoval s slovenskimi šolskimi sestrami. Nadaljeval je tudi narodnoobrambno delo. Delo za vero in narod je usklajeval v Cerkvi in kulturi. Kot kulturni delavec se je trudil, da bi slovenski človek ostal zvest, da bi ohranil svojo domačnost, svoj jezik, kulturo, dostojanstvo človeka in naroda ob sobivanju z močnejšo samobitnostjo.”
Vsestransko delo pa je začela ovirati bolezen; molče je trpel ter svojo bolečino in bolezen izpovedal v verzih. Zadnja leta do prezgodnje nagle smrti je bil župnik v Borštu. “V vseh župnijah ter ustanovah in društvih, v katerih je bil dejaven, je g. Albert Miklavec pustil globok pečat,” je sklenila prof. Mira Cencič. Zatem je sledila še glasbena in umetniška točka z recitacijami in nastopom Mešanega pevskega zbora Slovenec – Slavec, ki je pod vodstvom Danijela Grbca izvedel tudi dve Miklavčevi pesmi.
V soboto, 11. januarja 2025, pa so se v Borštu spomnili 80-letnice tragičnih vojnih dogodkov v vasi, v petek, 17. januarja, na dan zavetnika, pa je Slovensko kulturno društvo Slovenec priredilo v Srenjski hiši kulturni večer z nastopoma zbora Slovenec – Slavec in tolkalne skupine Pihalnega orkestra Ricmanje ter veseloigro gledališke skupine Repentabor.
