“Slovensko glasbeno šolstvo nujno potrebuje reorganizacijo”
Besede in številke, ki so jih 29. januarja v komorni dvorani KC Lojze Bratuž lahko slišali udeleženci rednega občnega zbora Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, so jasne in zgovorne: 365 gojencev, 10 redno in 33 honorarno zaposlenih ter 87 tisoč evrov primanjkljaja, ki postavlja pod vprašaj ne le delovanje, ampak sam obstoj ustanove. Kljub vsemu temu pa je šola Komel osrednja glasbena ustanova v goriški pokrajini tako po številu gojencev kot po številu opravljenih državnih izpitov v Sloveniji in Italiji. Še vedno žanje zelo kakovostne rezultate in nadaljuje svoje posebno dragoceno poslanstvo, zvesta vodilom in smernicam pokojnega ravnatelja prof. Silvana Kerševana. Kakšno je to poslanstvo, dobro vedo tisti, ki so poznali ustanovitelja, dolgoletnega mentorja in pravo dušo te pomembne kulturne ustanove; osebo, ki so jo omenili vsi, ki so prejšnji teden prišli do besede.
“Leto 2012 je bilo za SCGV Komel posebno težko in težavno”, je svoj govor začela predsednica upravnega odbora Mara Černic. Prvi udarec je pomenila smrt ljubljenega ravnatelja, drugega pa drastično krčenje prispevkov z italijanske strani. Da bi omilili le-tega, so se odločili za koriščenje izredne dopolnilne blagajne za obdobje 8 delovnih dni v mesecu decembru. “Psihološke posledice niso bile in niso zanemarljive”. SCGV Komel se je rodil kot društvo in ni javna ustanova, čeprav se je razvil v organizacijo s pedagoškimi in didaktičnimi cilji, v šolo, ki želi posredovati glasbeno vzgojo čim večjemu številu mladih in formirati kader, ki bo sposoben nadaljevati in voditi kulturno življenje v manjšini in širšem okolju. Omejevanje ponudbe bo gotovo privedlo do okrnitve vloge, ki jo opravlja v čezmejnem prostoru. Zato je “nujno razmisliti o vlogi in poslanstvu sorodnih ustanov v manjšini. Napočil je čas, da se pri dodelitvi in delitvi prispevkov slovenski manjšini upoštevajo nove smernice”, je zatrdila Černičeva. Treba je ovrednotiti delo ustanov na osnovi uspeha in vloge v prostoru; slovensko glasbeno šolstvo potrebuje reorganizacijo, ki mora sloneti na nudenju kvalitetnih storitev in na čim bolj smotrni uporabi finančnih sredstev, saj prispevki že vrsto let ostajajo enaki ne glede na razvoj dejavnosti. V svojem dobro razčlenjenem govoru, v katerem je orisala razvoj, strukturo in delovanje šole, je predsednica poudarila, da se Center Komel s svojimi uspehi uveljavlja tudi v mednarodnih krogih, in vendar se bori za preživetje in ne za razvoj. “Vse to postavlja šolo pred nove izzive, na katere vodstvo lahko pozitivno odgovori le ob podpori osrednjih manjšinskih in javnih ustanov, slovenskih in italijanskih”.
Podravnateljica Alessandra Schettino je nato z dodatnimi informacijami in smernicami še dopolnila sliko o življenju šole v zadnjem štiriletju. Med drugim je podčrtala, da si šola Komel – poleg didaktične in pedagoške dejavnosti – “prizadeva tudi za ohranitev slovenske glasbene kulture v našem širšem prostoru in za civilizacijsko vlogo povezovanja v našem večkulturnem prostoru”. Spregovorila je tudi o plodnem delu v podružnicah in o uspehih posameznih oddelkov oz. vidnejših mladih glasbenikov. Težko je bilo nadaljevati delo brez pomoči prof. Kerševana, je dejala, a s skupnimi prizadevanji učnega in neučnega osebja so dobro izpeljali šolsko leto in sedaj nadaljujejo v zvestobi njegovim ciljem.
Med razpravo je predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi pohvalil izredno pestro delovanje šole, predsednik SSO Drago Štoka pa je odgovorne spodbudil, naj ostanejo optimisti, naj se ne odpovejo temu, kar imajo. Predsednik KTD Damjan Paulin je obrazložil težave vseh naših ustanov z uslužbenci in se zahvalil šoli Komel, ker “daje življenje” celotni strukturi na Drevoredu 20. septembra. Med gosti sta bila prisotna tudi predsednica ZSKP Franka Padovan in pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj. Valentina Humar je prebrala blagajniško poročilo, Martin Srebrnič pa dal razrešnico odboru v imenu nadzornega odbora. V novi upravni svet so bili izvoljeni David Bandelj, Zdenka Budin, Mara Černic, Sijavuš Gadžijev, Marko Gus, Erika Jazbar, Marjeta Kranner, Claudio Peric in Saša Quinzi, v nadzornega pa Ivo Cotič, Martin Srebrnič in Martina Grahonja.
DD
