Slovenski Soči

Zimske olimpijske igre številka 22, ki jih je imel v gosteh ruski Soči, so za nami. Vzgibov za neki sklepni članek je še in še, najbrž pa je primerno, da se osredotočimo predvsem na sijajen obračun za slovensko odpravo. Bi kdo pred poletom na obalo Črnega morja napovedal osem kolajn, od tega dve zlati? Osem medalj. Toliko odličij (toda žlahtnejše barve!) kot na primer Italija, 30-krat obširnejša soseda, ki ima številke, gore, tradicijo, infrastrukturo in… Južne Tirolce. Slovenci so se še enkrat in morda kot še nikoli proslavili kot športen narod, kovačnica šampionov. Brez retorike, kar je uspelo slovenski delegaciji na pravkar končanih ZOI, je pravzaprav nekaj neverjetnega. Dve zlati kolajni (alpska smučarka Tina Maze v smuku in veleslalomu), dve srebrni (Peter Prevc na srednji skakalnici in Žan Košir v paralelnem slalomu za deskarje na snegu) in štiri bronaste (tekačica na smučeh Vesna Fabjan v sprintu v prosti tehniki, biatlonka Teja Gregorin v zasledovalnem teku na 10 kilometrov, Košir v veleslalomu in Prevc na veliki skakalnici). Zdi se znanstvena fantastika, a je zgolj številčni skupek slovenskih odličij. S tem da sta bila Mazejeva in Prevc absolutna protagonista teh Iger. Tina je bila na primer tudi četrta v superkombinaciji (za vsega 10 stotink sekunde), peta v superveleslalomu in osma v slalomu. Resnično obraz in simbol te olimpijade, celo sezono v senci, slabe volje, med polemikami. Je pa bržkone že vedela, da je njena priprava – potem ko je lani osvojila svetovni pokal in tam potolkla vse rekorde – usmerjena v ta specifični, deset dni trajajoči cilj. Ni ga zgrešila, Soči je zapustila (vnovič) kot kraljica.
In Peter Prevc, niti 22 let, umirjen, skromen, skoraj kot da se ga ne tiče. Je v olimpu športnikov in to sprejema čisto tiho in spontano, morda je prav to njegova moč. In pravljica Žana Koširja v najbolj ameriškem od zimskih športov. Dve kolajni, v polni zrelosti kariere (30 let). Veteranki sta navsezadnje tudi garačici Vesna Fabjan (29 let), ki je vendarle imela pred temi igrami kak rezultat, predvsem pa Teja Gregorin (33 let), ki v svetovnem pokalu praviloma ne prednjači. Kaj bi dodali, vrhunska ekipna predstava, ki so jo dopolnili še enkratni Risi, hokejska reprezentanca, ki se je ob debiju dokopala do nenadejanega četrtfinala.
Primerjava z Italijo ni želela postavljati v slabo luč azzurrov, ki pa so vendarle obljubljali precej več, kot so v resnici iztržili. Na koncu imajo tako kot Slovenija osem odličij, kričeče pa jim manjka zlata kolajna. Štiri medalje so delo južnotirolskih reprezentantov (srebro in bron smučarja Innerhoferja, bron zimzelenega sankača Zoeggelerja in bron mešane biatlonske štafete – Dorothea Wierer, Karin Oberhofer, Dominik Windisch in Lukas Hofer), štiri pa drsalk na ledu, v prvi vrsti v hitrostnih disciplinah na kratke proge z Arianno Fontana, ki se je izkazala s srebrom in bronom posamično ter bronasto kolajno v štafeti z Lucio Peretti, Martino Valcepina in Eleno Viviani. Pa še tretje mesto umetnostne drsalke, Ladinke Caroline Kostner. Skupno dve srebrni in šest bronastih priznanj.
In kaj še dodati o teh nevsakdanjih ruskih igrah? Da je vse skupaj potekalo v neki spomladanski idili, je bilo dokaj nenavadno, s tekači na smučeh, ki so tekmovali v kratkih hlačah. Pred ekrani smo vsekakor preživeli pestrih 16 dni, k sreči ni bilo nikakršnih incidentov. Kaj bo ta dogodek pomenil za Rusijo in za kraje, ki so gostili ZOI, ni dano vedeti. Spektakel pa je bil prvovrsten, organizacija menda na višku, vse nedorečenosti in pomanjkljivosti so temeljito pometli pod preprogo. Čustveni naboj in temperatura sta bila zaradi občutljivega zgodovinskega trenutka za marsikoga (za samo Rusijo, Ukrajino, Evropsko unijo, Indijo in še koga) včasih še povišana. Predvsem pa se bomo spomnili Sočija – kot vedno – zaradi športnikov. Bjoerndalen, Bjoergnova in ostali Norvežani (v skupnem seštevku medalj drugi za Rusi), Maze, Cologna, Prevc, Zoeggeler, Kostelić, mladi Matthias Mayer in in in… Tekmovalnih užitkov, tudi in predvsem po zaslugi Slovencev, ni manjkalo.
HC

Zimske olimpijske igre z našega zornega kota

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme