Slovenski deklici je spregovorila v slovenskem narečju!
“Oče, daj, da bi bili vsi eno… ”, pridružujem se tej Jezusovi molitvi. Zakaj tako, pa v nadaljevanju.
V soboto, 30. junija 2018, sem imela srečo, da sem se lahko pridružila romarjem iz Renč, pod vodstvom njihovega župnika g. Marka Kosa. V majhnem avtobusu smo se, bolj kot romarska skupina, počutili kot ena velika družina. Poromali smo v deželo kaplana Martina Čedermaca, natančneje v Porčinj, vasico nad Čedadom v Benečiji. Vzpenjali smo se po ozki, strmi, vijugasti cesti, na približno 700 m nadmorske višine. G. Marko je dejal, da je to najlepša vas pod soncem, in temu skoraj ne gre oporekati. Čist zrak, lepa narava in neverjeten razgled – vse naokrog strma pobočja Benečije, tu in tam posejana z vasicami, spodaj Furlanska nižina, levo Matajur, zadaj desno Alpe…
Pred cerkvijo nas je počakal in prijazno sprejel domači župnik Vittorino Ghenda. Pred sv. mašo nam je na kratko opisal zgodbo vidkinje Terezije Dush ter povzel zgodovino kraja in cerkve. Poudaril je, da je bila vidkinja 10-letna slovenska deklica in da ji je Mati Božja govorila v domačem slovenskem narečju. Bilo je 8. septembra 1855, ko je mama Terezijo, kot navadno, poslala žet travo za kravo. In prav med žetvijo se ji je Marija prvič prikazala, iz rok ji je vzela srp in ji pomagala žeti. Od tod tudi ime Mati Božja “Žanjica”. Naročila ji je, naj vsem ljudem posreduje njeno sporočilo: “Posvečujte praznike, ne preklinjajte, molite rožni venec… ” Ker ji ljudje niso verjeli, ji je Mati Božja ob tretjem prikazanju, to se je zgodilo za oltarjem župnijske cerkve, vtisnila na hrbtno stran desne roke križec, ki je bil kot iz bleščečega zlata, velik približno tri centimetre. Zaradi tega znamenja so ji ljudje kasneje le začeli verjeti in to znamenje je ostalo na Terezijini roki do smrti. Za oltarjem sta na steno napisani dve Marijini sporočili: “NIMATA KLET” in “NIMATA DIELAT TU NEDEJO”, kar pomeni, ne preklinjajte in ne delajte ob nedeljah. Župnikove besede nam je iz italijanščine prevajal kar naš soromar, Aleksander Rejc. Hvala, Aleksander!
Po sv. maši, litanijah Matere Božje in po ogledu cerkve smo se z domačim župnikom fotografirali pred glavnim oltarjem. Povabil nas je v lepo urejen romarsko-župnijski dom. Tudi tam so nas lepo sprejeli, nahranili in odžejali. Tolikšne gostoljubnosti nisem doživela še na nobenem romanju. Pri strežbi je pomagal kar sam župnik in tri redovnice, mlade deklice. Bile so temne polti, drobcene, v svojih oblačilih so se mi zdele kot angelčki. Tudi z njimi smo se fotografirali. Tisti, ki ne znamo italijansko, smo namesto besed uporabljali kretnje, oči in srce. Gospod župnik nam je zaupal, da v septembru pride v Porčinj tudi kardinal g. Franc Rode.
Kljub tako lepemu doživetju mi je ostal malce grenak priokus. V cerkvi smo si lahko vzeli malo zgibanko ali “mini prospekt” v velikosti navadne podobice: v slovenščini napisana lepa molitev in na kratko o Marijinih sporočilih. Na to podobico pa je bilo očitno odveč napisati, da se je Mati Božja prikazala slovenski deklici in ji govorila v domačem jeziku. Sprašujem se zakaj? Zakaj bi za to resnico ne smel izvedeti ves svet? Koga to moti? Saj smo vendar kristjani in Marijini otroci. In Mati Marija je tedaj spregovorila po slovensko. Menda letno pride v Porčinj nekaj tisoč slovenskih romarjev – pa je tu zanje vseeno tako malo slovenskega gradiva. Vsega skupaj ena podobica. Saj sta prijazna beseda in prisrčnost gotovo več vredni od popisanega papirja, a z menjavo župnika se lahko tudi to kaj hitro spremeni… Podobno sem se počutila lani na Barbani – vse polno brošur v angleščini in nemščini, za slovenske romarje, ki smo tam med najštevilčnejšimi, pa skoraj nič. Dragi sosedje, se vam zdi to krščansko? Ker, če smo res kristjani, potem “tu ni ne Grka ne sužnja”. Naši jeziki so pred Bogom enakovredni, torej se ne smemo ločevati na večvredne in manjvredne. Če kje, potem prav v Božjih hišah ni prostora za take delitve.
Bo po obisku kardinala Rodeta kaj drugače? Bo kdo urgiral na pristojnih škofijah v Italiji? A če tudi zataji vsa (cerkvena) diplomacija, če zataji literatura in se izkrivi zgodovina, Mati Božja je svetu spregovorila tudi v slovenskem jeziku. Bog daj, da bi se kmalu uresničila Jezusova molitev: “Oče, daj, da bi bili vsi eno…, da bo svet veroval, da si me ti poslal”.
Suzana Černe
Preberi tudi
