Slovenska pot v vesolje na večeru DSI: "Z vesoljem se lahko ukvarjajo vsi!"
Verjetno ne vedo vsi, da ima tudi Slovenija vesoljsko pisarno. Prav o tem, o vesolju in slovenskih programih ter delovanju na tem področju, je bil govor 4. marca na ponedeljkovem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev. Na to temo je s pomočjo projekcije predavala Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije. Med udeleženci je bil in kasneje tudi spregovoril Anton Horžen, prav tako član pisarne.
Splošna javnost misli, da je sektor vesolja rezerviran za profesorje, matematike, fizike in raziskovalce, da je torej vesolje omejeno. To ne drži, z vesoljem se lahko ukvarjajo vsi, je povedala govornica, ki je po izobrazbi ekonomistka. Danes smo zelo odvisni od vesolja, je povedala v nadaljevanju, saj je tehnika povezana s sateliti (transporti, navigacija, pametni telefoni, kmetijstvo), pravzaprav je težko dobiti sektor, ki ni povezan z vesoljem. Priložnosti vesoljskega sektorja so velike, saj ustvarjajo dobiček, inovacijo in nova delovna mesta.
Gostja je obrazložila, kako deluje Evropska vesoljska agencija (ESA), da je vodilna v svetu znanosti in tehnologije in ima več kot 100 satelitov, 12 vesoljskih programov, 2000 zaposlenih in več kot 300 izstrelitev iz evropskega izstrelišča v Kourouju. Slovenija je začela sodelovati z ESO že leta 2009, leta 2016 pa je Tanja Permozer začela delati v Slovenski vesoljski pisarni. Takrat je bilo v Sloveniji okoli 25 podjetij, ki so se ukvarjala tudi s področjem vesolja, danes pa jih je aktivnih že prek 50, v produkte in storitve v tem sektorju so soudeležene tudi vse univerze. Leta 2016 je sledil prvi sporazum za pridruženo članstvo pri ESA, leta 2019 je bila Tanja Permozer klicana na delovno kosilo, kjer se je z direktorji ESE pogovarjala o prihodnosti Slovenije na tem področju. Povedali so ji za vrsto dejavnosti in praks, ki jih Slovenija še ne izpolnjuje ali napačno upravlja. Takrat se je ekonomistka odločila, da mora Slovenija nadoknaditi zaostanek in res s 1. januarjem 2025 dosegla polnopravno članstvo v ESI. S tem se je pričel drugačen tempo delovanja pisarne in tudi Slovenija se je znašla med svetovno vesoljsko elito. Pot pa je še dolga, je obrazložila gostja, saj ESA zahteva rast članic, zato se bodo morale investicije Slovenije na tem področju v naslednjih letih podvojiti. Predavateljica je obrazložila, s čim se ukvarja pisarna, kako pripravlja strateške dokumente, strategije, kako sodeluje pri vesoljskih programih ESE (zaenkrat pri petih), kako pomaga in podpira slovenska podjetja, ki delujejo na vesoljskem področju in kako sodeluje ter promovira slovenski vesoljski sektor doma in v tujini.
Prisotnim je prikazala tudi časovnico pomembnejših dogodkov, med katerimi prav gotovo sodijo izstrelitve treh slovenskih satelitov (Nemo HD, Trisat in Trisat R), človeška centrifuga v Olimpijskem centru Planica in že prej omenjeno polnopravno članstvo. Pri Slovenski vesoljski pisarni si prizadevajo širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost, spodbujati in razvijati vesoljske programe, spodbujati razvoj in uporabo vesoljskih aplikacij, zagotoviti prihodnjo generacijo znanstvenikov in spodbujati podjetništvo. Mladi morajo namreč razumeti, da vesolje prinaša veliko priložnosti in da se z njim lahko ukvarjajo vsi, je poudarila Tanja Permozer.
