Slovenka iz Italije … nazaj v mednarodno okolje (16)
“Upodatkovljeni” in neprestano povezani
Eden od projektov, ki ga razvijajo prevajalci Evropskega parlamenta, je večjezični slovar novih besed, v katerem zberejo najzanimivejše neologizme v vseh štiriindvajsetih uradnih jezikih Evropske unije. Med izbiranjem besed za osmo edicijo omenjenega slovarja sem se srečala z izrazom “upodatkovljenost”. Pomen tega izraza najlaže razložim s primerom. Pred kratkim sem si ustvarila profil na Goodreads, verjetno najbolj znani platformi o knjigah. Zdela se mi je zelo uporabna, saj se tam najde opise večine izdanih knjig, tudi v slovenščini. Nudi ti možnost, da bereš in pišeš recenzije, da knjige iščeš glede na žanr ali tematiko, pa tudi glede na podobnost z drugimi knjigami, ki so ti bile všeč. Sčasoma mi bo Goodreads, če bom vanj pridno vpisovala prebrane knjige, začel kar na podlagi mojega čtiva in recenzij priporočati nove naslove. Tako kot že nekaj časa dokaj uspešno počne YouTube. Uspeva jim, ker sem “upodatkovljena”.
Vsi se zavedamo, da naše brskanje po spletu za sabo pušča sledi, ki so večkrat nevidne, saj algoritmi beležijo vse, kar poklikamo. Večkrat se mi je zgodilo, da sem dobila reklame celo za stvari, o katerih sem se samo pogovarjala s telefonom ob sebi. Kljub temu da se vsi bojimo teh nevidnih sledi, ki se nam zdijo pač neizbežne, pa velikokrat prostovoljno damo spletu in na njem delujočim podjetjem kopico svojih podatkov.
Za vsak vidik našega življenja obstaja ustrezna aplikacija. Goodreads je za knjige, Spotify za glasbo. Za učenje jezikov že dolgo uporabljam Duolingo. V preteklosti sem eno kolumno že posvetila sopotništvu, ki ga še vedno pridno koristim s pomočjo aplikacije BlablaCar. Za šalo me je tukajšnja kolegica prepričala, da sem si naložila aplikacijo The Pattern, ki naj bi ti s pomočjo astrologije pomagala, da spoznaš samega sebe in poglobiš odnose z drugimi. Ko sem pred nekaj leti prehodila Jakobovo pot, sem si na poti do Santiaga pomagala z aplikacijo. Celo moliti je mogoče z aplikacijami: to je še bolj kot za kristjane uporabno za muslimanske vernike, ki jih telefon obvešča, kdaj je ura za eno od dnevnih molitev, med ramadanom pa tudi o trajanju posta. Ženske s pomočjo aplikacije spremljamo svoj menstrualni cikel in slišala sem, da obstajajo ustrezni spletni pripomočki za marsikatero zdravstveno težavo, na primer sladkorno bolezen.
Ko sem si naložila Goodreads, sem presenečeno ugotovila, da je moj profil javen: podobno kot pri Facebooku in Instagramu sem ga morala sama nastaviti kot zasebnega, da lahko zdaj samo moji “prijatelji” vidijo sezname mojih knjig. To se mi zdi pri vseh teh aplikacijah še posebej zanimivo: marsikatera od naštetih – Goodreads, Spotify, Duolingo, Pattern – je v resnici družbeno omrežje. Moja prva misel ob tej ugotovitvi je bila, da pravzaprav nočem, da bi drugi ljudje ves čas vedeli, kaj berem. Podobno sem pomislila, ko sem začela ustvarjati glasbene lestvice na Spotifyu. Za to nimam pravega razloga, saj pred prijatelji ne skrivam svojih bralnih in glasbenih okusov. Mislim, da me je zmotilo iz principa. Goodreads sem hotela uporabljati kot lastno orodje za spremljanje svojega branja. Zdaj pa imam občutek, kot bi cela vrsta drugih ljudi buljila na mojo nočno omarico ali mi gledala čez ramo v knjigo ali telefon. Kot bi svojo glasbo namesto v slušalke predvajala v zelo močne megafone.
Ker je čisto vse v povezavi z internetom dvorezno, pa moram omeniti tudi pozitivne plati. Prijatelji so mi posredno priporočili že veliko dobrih knjig, ko sem na Goodreadsu videla, kaj trenutno berejo. Duolingo pa ti skupaj z obvestilom, da kateri od tvojih prijateljev pridno vadi tuji jezik, vsekakor pošlje tudi motivacijo.
Če smo zaradi naprednih tehnologij, ki naše dejavnosti na spletu pretvarjajo v podatke, upodatkovljeni, potem smo zaradi stalnega povezovanja na družbenih omrežjih tudi – kaj? “Omreženi”?
